»Ali hočemo biti poslednja komunistična država še naslednjih 25 let, ali pa hočemo imeti razvit trg«

Gostje govorniki na Poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice so razpravljali o aktualnem izzivu, pred katerim se trenutno nahaja Slovenija - kako upravljati z državnim premoženjem ter o tem kakšen model korporativnga upravljanja je najbolj primeren. Podali so svojo kritično – pa vendar konstruktivno oceno ali je država lahko dober lastnik ter iz svojih izkušenj spregovorili o tem kaj iščejo in kaj pričakujejo od nas tuji investitorji. Nanizali so primere dobrih praks iz Slovenije in tujine. Posebno pozornost so posvetili odgovornosti uprave in vloge dobrih nadzornikov za uspešen razvoj podjetja.

Okroglo mizo je vodil mag. Peter Ribarič, ki je pridobil izkušnje s področja upravljanja podjetij - v vlogi direktorja in nadzornika podjetij v domači ter tuji lasti - kot tudi pri zagonu novih podjetij.

Ko so bili vrhunski eksperti iz Slovenije in tujine vprašani za le en nasvet kako bi na podlagi svojih izkušenj izboljšali korporativno upravljanje v Sloveniji, so odgovorili:

Damian Beaven, partner, White& Case: »THINK BIG!« (»Razmišljajte širokopotezno!«)

mag. Irena Prijović, generalna sekretarka, Združenje nadzornikov Slovenije: »Potrebujemo majhne korake, verjamem v novo kulturo in evolucijo.«

Matjaž Schroll, izvršni direktor, Templeton Emerging Markets Group: »Slovenija se mora odločiti kaj hočete.«

dr.Yuri Sidorovich, predsednik uprave in revizijski partner Deloitte: »Slovenija potrebuje nov model: popolnoma odprto državo.«

dr.Yuri Sidorovich, predsednik uprave in revizijski partner Deloitte, se je uvodoma izrazil, da bi lahko napisal knjigo o najslabših primerih revizije v Evropi in tudi v Sloveniji. Vendar pa je nadaljeval bolj optimistično in izpostavil, da zadnja leta zaznava pozitivne premike – kot dokaz za to je navedel že samo dejstvo, da na takšnem dogodku, kot je AmCham Poslovni zajtrk, javno govorimo o teh aktualnih in izredno pomembnih temah, saj kompetentni ljudje v zadnjem času prisluhnejo in imajo interes slediti, poznati in razumeti to problematiko ter na podlagi tega iščejo rešitve. Po njegovi oceni pred 3 leti še ni bilo tako.

Na vprašanje moderatorja Petra Ribariča, ali je Slovenija prijazna država – morda tudi za kriminalce, je Sidorovich odgovoril s primerom gradbenega podjetja Vegrad, kjer so se po njegovi oceni dogajale izjemno nenavadne stvari. Revizijsko hišo je sodišče pooblastilo, da opravijo notranjo revizijo. Ker pa je managament zažgal – in to celo priznal- vse merodajne pomembne in dokazne dokumente, niso mogli ničesar več revidirati. Začudil jih je pristop sodnika v tem primeru, ko so ga o tem dejstvu obvestili, ki je razsodil, da je primer zaključen, ker proti toženi stranki ne obstajajo dokazi. Kot primerjavo je Sidorovich izpostavil ameriško sodno prakso v podobnih primerih, kjer bi odgovorni zaradi takih dejanj gotovo pristali v zaporu in nosili ostrejše posledice.

Po drugi strani pa je podal svojo opazko, da v Sloveniji ni slišati pohvale in zahvale predsedniku uprave, ki zapušča določeno podjetje v smislu: Hvala za vse kar si naredil za nas…, kar po Sidorovichevem mnenju ni prav in se dolgoročno slabo odraža v podjetjih in celotni družbi. Vse prevečkrat namesto zahvale dobijo revizijo.

Sidorovich meni, da se mora Slovenija za izboljšanje korporativnega upravljanja najprej odločiti, kdo smo in kaj hočemo – ali hočemo biti poslednja komunistična država še naslednjih 25 let, ali pa hočemo imeti razvit trg…

»Slovenija mora poslati popolnoma odprta država«

Matjaž Schroll, izvršni direktor, Templeton Emerging Markets Group, je poudaril, da je za prihodnost pomembna in nujna analiza slovenskega poslovnega modela v preteklosti. Podal je primerjavo delovanja in razvoja Slovenije in Romunije in povedal, da je imela Romunija približno enak »set up« kot Slovenija, da pa so romunski politiki dovolj močni, da so speljali nujne spremembe. Templeton je upravljalec državnih podjetij v Romuniji leto in pol. Schroll pravi, da imajo tam težko nalogo, vendar obstaja volja za velike spremembe, paradigma se obrača na glavo, gospodarstvo vedno bolj postaja neodvisno od politike.

Izpostavil je, da v Sloveniji ni transparentnosti in opozoril, da dobri forenziki lahko izsledijo »izgubljena« sredstva. » Kdor trdi, da so se stvari ali sredstva izgubila, ta laže!« je bil nazoren Schroll in izrazil začudenje, da ni podanih več tožb proti nadzornikom podjetji. Dejal je tudi, da po njegovem prihaja čas, ko bo tovrstnih tožb vse več.

Schroll se je strinjal s Sidorovichem, da nadzorni sveti ne pritiskajo dovolj na management. Pozval je dobre slovenske pravnike, naj detektirajo in preganjajo »bad guys«. Plastično se je izrazil, da je tipično za Slovenijo, da je tu vsakdo v postelji z vsakim in je zato v takem okolju težko nadzorovati in ukrepati.

Ocenil je tudi, da je le vprašanje časa, kdaj bodo tuji investitorji prepoznali svojo priložnost v naših podjetjih.

Schroll je iz svojih izkušenj kot primer dobre prakse sodelovanja med lastnikom, investitorjem in nadzornim svetom, izpostavil podjetje Studio Moderna in lastnika Sandija Češka, ki ima po njegovih besedah vizijo in sposobnost dvigniti podjetje na višje nivoje poslovanja. Češko se zna distancirati od operativnega dela in ostati fokusiran na strategijo, s svojo vizijo pa zna poskrbeti za to strategijo ter svoj odlični »TOP team«. Tako Češku uspeva vpliv na odločitve na globalnem nivoju.

Dotaknil se je poslovanja in situacije podjetja Mercator in se javno spraševal, zakaj se njihovi glavni lastniki ne zatečejo k Češkovim bogatim izkušnjam in ga ne povprašajo za nasvete kaj storiti, da se rešijo iz nastale situacije.

Schroll meni, da Slovenija za izboljšanje korporativnega upravljanja potrebuje nov model, ki je sestavljen iz treh pomembnih dejstev:

1. Slovenija mora postati popolnoma odprta država

2. Ne smemo se več zanašati na banke

3. Privatizirati moramo državna podjetja

Po njegovem mnenju realizacija teh treh ključnih točk pomeni, da bodo šle stvari naprej. Ocenil je, da če se ne odpreš popolnoma trgu, ostajaš kljub dobri strateški poziciji – nekonkurenčen. Hkrati pa je poudaril, da za te tri ključe ni alternativ in da Slovenija ne bo imela druge priložnosti. Pohvalil je nekatere ukrepe sedanje vlade, še zlasti finančnega ministra, ki je že nastavila nekaj pametnih potez in rešitev.

»Korporativno upravljanje ni razkošje, ni hobi – temveč nuja«

Damian Beaven, partner, White& Case, je povedal, da korporativno upravljanje zanj osebno pomeni predvsem priložnost za dobro poslovanje. Poudaril je, da je za ugodno poslovno okolje pomembna dobro sestavljena vlada, ki svojimi ukrepi razvija, spodbuja in ohranja dober management. Poudaril je, da korporativno upravljanje ni razkošje, ni hobi – temveč nuja in svetoval Sloveniji, da se takoj fokusira na to dejstvo. »Konsolidacija prihaja! Ljudje iz drugih držav vas opazujejo in čakajo na svojo priložnost. Zato bodite pripravljeni na njihov prihod in to čimbolje vnovčite,« je svetoval Sloveniji Damian Beaven.

Prav tako je izpostavil izjemno pomembnost izobrazbe predvsem v smislu poznavanja in ozaveščenosti ljudi, da prevzemajo svoje funkcije odgovorno in hkrati z njimi tudi potrebni rizik, ki jih te funkcije prinašajo s seboj - vendar je poudaril, da ne v smislu širjenja strahu, temveč z dobro mero pozitivizma. Pri svojem delu pomaga opazovati in spremljati napredek posameznika, saj je tak napredek dobra investicija za podjetje. Poudaril je pomembnost kreativcev kakršen je Matjaž Schroll, ki zna popeljati podjetje na višji nivo poslovanja. Druga pomembna sestavina izhoda iz situacije pa je tudi nujna transparentnosti države.

Beaven meni, da za ima za izboljšanje korporativnega upravljanja vsaka država svoje specifične težave, ki jih bo reševala na svoj način. Sloveniji pa je svetoval, naj razmišlja širše: »My advice to you – think big!«

»Potrebujemo močne uprave in močne nadzorne svete«

mag. Irena Prijović, generalna sekretarka, Združenje nadzornikov Slovenije :

Po njeni oceni potrebujemo močne uprave in močne nadzorne svete, saj se le tako vzpostavi nujna harmonija med trikotnikom lastniki, uprava, nadzorni svet.

Po njenem mnenju mora dober nadzorni svet imeti pogum, da se izpostavi ter sprejemati pogumne odločitve in se hkrati zavedati, da določene napačne operacije lahko »ubijejo pacienta«.

Izrazila je svoje prepričanje, da predvsem v velikih podjetjih prihaja do velikih pozitivnih sprememb. Prav tako ocenjuje, da Slovenija potrebuje majhne korake, ampak odločne kulturno drugačne korake za izhod iz trenutne situacije.

»Susak ali Singapur – to je zdaj vprašanje«

Peter Ribarič je zaključil, da lahko majhnost prinaša omejenost ali pa prednost. Podal je dve alternativi, ki jih lahko izberemo kot majhna država: primer hrvaškega otoka Suska, ki je sicer lep, a zapuščen, na idiličnem pokopališču lahko najdeš le nekaj priimkov ali pa model super uspešnega Singapurja. Od nas je odvisno kaj bomo izbrali.