"Povezanost je odgovor na sodobne izzive"

AmCham Poslovni zajtrk: Moč povezanosti – pogled generacij
Preberite več

Odprti trg, svobodna trgovina, vladavina prava in demokracija so ključnega pomena za dosego ciljev trajnostnega razvoja na globalni ravni, ki bodo zagotovili enakost priložnosti in blaginjo za vse. Ključ do rešitve sodobnih izzivov je povezanost, ki mora temeljiti na medgeneracijskem sodelovanju, ob tem pa bo pomembno vlogo odigrala tudi tehnologija in njena učinkovita uporaba.

To so bila ključna sporočila AmCham Poslovnega zajtrka z naslovom Moč povezanosti - Pogled generacij, ki ga je povezoval Žiga Vavpotič, predsednik upravnega odbora Outfit7. V razpravi so sodelovali Marko Voljč, prvi predstavnik Slovenije v Trilateralni komisiji, bančnik ter predsednik in soustanovitelj Adriatic Councila, Hans Wijers, predsednik upravnega odbora Heineken N.V., predsednik nadzornega sveta ING, nekdanji izvršni direktor in član izvršnega odbora AkzoNobel ter nekdanji nizozemski minister za gospodarstvo in nekdanji nizozemski minister za finance, Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, Claudia Olsson, ustanoviteljica in generalna direktorica Exponential AB, mlada globalna voditeljica v okviru Svetovnega gospodarskega foruma ter članica programa David Rockefeller Fellows, in Mark Boris Andrijanič, predstavnik za srednjo in vzhodno Evropo pri Uberju ter član programa David Rockefeller Fellows. Izzive za govorce je pripravil Timotej Šooš, član sveta SDG 17 Global Council at The Global Councils on Sustainable Development Goals.

AmCham Poslovni zajtrk je potekal ob robu srečanja Trilateralne komisije, ki bo ta konec tedna v Ljubljani. Trilateralna komisija je nevladni, politično usmerjen forum, po besedah Hansa Wijersa pa je namen Trilateralne komisije povezovanje ljudi iz poslovnega sveta, politike, akademskega sveta, medijev in civilne družbe, ki razmišljajo o globalnih vprašanjih, in delujejo na podlagi skupnih vrednot demokracije, vladavine prava, človekovih pravic in trajnostnega razvoja.

Povezovanje generacij in tehnologija
Prva tema, o kateri je tekla beseda, je bilo povezovanje generacij in tehnologija. Hans Wijers je povedal, da je tehnologija močna sila, ki prinaša številne priložnosti in ima velik potencial. Da bi to dosegli, potrebujemo sodelovanje vlad, poslovnega sveta, znanosti, ljudi pa je treba opolnomočiti, da se bodo naučili uporabljati tehnologijo. "V zahodnem svetu trenutno premalo vlagamo v družbo in predvsem v izobraževanje. Več sredstev je potrebno nameniti tako primarni izobrazbi kot univerzam, saj bomo le tako lahko izobrazili ljudi, da bodo znali tehnologijo uporabljati za prave namene," je povedal in dodal, da je tehnologija potencialna sila, ki bi lahko spremenila svet.

Claudia Olson je ob tem dodala, da je izobraževalni sistem, kot ga poznamo, pomanjkljiv, saj nam manjka ogromno znanja, ki ga prinaša tehnologija. Izpostavila je izračun Svetovnega gospodarskega foruma, ki je izračunal, da se bomo morali leta 2022 učiti 101 dan v letu, da bi lahko sledili tehnološkemu razvoju, kar pomeni, da bi se moral vsak zaposleni učiti najmanj štiri ure na teden. "Trenutno je digitalno pismenih le 47 odstotkov svetovnega prebivalstva, ko se bo še 53 odstotkov ljudi v naslednjih letih pridružilo svetovnemu spletu, se bodo spremembe, ki se dogajajo zdaj, dogajale še hitreje. Inovacije bodo hitrejše, informacije se bodo širile še hitreje, in to moramo sprejeti ter se zavedati, da se bomo morali učiti vse življenje. Najpomembnejše spretnosti v prihodnosti bodo torej sprejemanje novih znanj in informacij ter njihova uporaba v praksi," je povedala.

Mark Boris Andrijanič je ob tem poudaril, da se lahko trku generacij izognemo z več medsebojnega spoštovanja. "Problem današnjega časa je, da se ne znamo poslušati, in tega tehnologija ne bo rešila. V družbi imamo kar nekaj prepadov, ki jih ne bomo rešili samo s tehnologijo, ampak z medosebnim odnosom, z več spoštovanja. Ne bojmo se tehnologije, bodimo odprti do sprememb in inovacij, Evropa mora stopiti ob bok ZDA in Kitajski, ob tem pa ne pozabimo na spoštovanje," je še povedal mladi voditelj.

Marko Voljč se je ob tem navezal na sodobne tehnologije v bančništvu, ki se jih starejše generacije pogosto bojijo brez pravega razloga, saj se lahko vsaj osnov takšnih tehnologij nauči vsakdo. Sonja Šmuc pa je povedala, da je bil prepad med generacijami vedno prisoten, a da smo zdaj prvič soočeni s tako veliko spremembami, da se morajo tudi starejši učiti od mlajših in ne samo deliti svojega znanja naprej. "Starejši imajo dolgoletno znanje in so lahko boljši razsodniki, kako bi uporabili tehnologijo, ampak je ne razumejo najbolje, mladim pa je to nekaj samoumevnega in tehnologijo razumejo bolje," je povedala Šmučeva in dodala, da morajo to razumeti tudi podjetja.

Povezovanje in (ne)enakost
Druga tema, ki so jo izpostavili govorci, je bila neenakost priložnosti. Claudia Olsson je ob tem opozorila, da se moramo vprašati, kako uporabiti tehnologijo, da ne bo začela deliti ljudi, ampak jih bo izenačila. "Tehnologija je globalna, nas povezuje, ampak jo moramo uporabiti, da zgradimo dobro infrastrukturo, zdravstveni in izobraževalni sistem, in to moramo razumeti kot globalni izziv," je povedala Olssonova. "Ker sem se rodila na Švedskem, sem imela kar nekaj prednosti, in si želim, da bi lahko model, ki ga imamo na severu Evrope, prenesli po svetu in tako postali bolj enakopravni," je še dodala.

Da verjame v eksponentne spremembe, je dejal Hans Wijers. "Ko opazujem, kaj se je v zadnjih desetih letih zgodilo v svetu, kakšne spremembe so se zgodile v Aziji in Latinski Ameriki, sem optimističen. A v državah, kjer je revščina še vedno zelo visoka in so razlike med spoloma vse večje, je treba zagotoviti dobro vladanje, demokracijo, treba je vlagati v izobraževanje, da bi videli napredek. Ko temu dodamo še tehnologijo, smo priča izjemni rasti," je povedal sogovornik. Ob tem je dodal še, da je potrebno zagotoviti prave institucionalne pogoje ter zagotoviti, da denar ne odteka v posamezne žepe, pa bomo na pravi poti.

Marko Voljč je dejal, da sprememba svetovnega sistema zahteva spremembe, ki se zgodijo skozi hude gospodarske krize ali še huje, s konflikti, česar si ne želimo. Obenem pa tudi status quo ne vodi nikamor, saj smo priča nacionalizmom, neenakostim, razlikam med spoloma in med generacijami. "Kako doseči spremembe, da ne bomo ne preveč radikalni in ne preveč počasni, je veliko vprašanje. Imajo družbe in svetovni voditelji dovolj modrosti, da bodo rešili vsa pereča vprašanja? Mislim, da moramo sprejeti vse iniciative, ki bodo pripeljale do boljšega sveta," je povedal Voljč.

Sonja Šmuc pa je ob tem izpostavila, kaj lahko naredimo kot družba, da izenačimo neenakopravnosti v svetu. "Kot družba moramo poskrbeti, da lahko vsi izpolnijo svoj potencial, ne glede na to, od kod človek prihaja. Ko kot družba to zagotovimo, pa je na vsakem posamezniku, da to izkoristi. Ljudje smo družbena bitja in vsak lahko prispevamo svoj košček, da bi svet postal bolj enakopraven," je povedala in dodala, da moramo biti socialno zavedni in postaviti meje. Mark Boris Andrijanič je ob tem dejal, da obstajajo tri načela, ki jih je potrebno upoštevati, to pa so odprti trg, svobodna trgovina in vladavina prava. "To so stebri vsakega trajnostnega gospodarstva in demokracije. Danes živimo v svetu, ki je veliko boljši kot pred več deset leti, a status quo ni izbira. Moramo se premakniti na bolje, " je še povedal.

Povezovanje in trajnostni razvoj
Tretja tema, o kateri so spregovorili panelisti, pa je bil trajnostni razvoj in vpliv gospodarstva nanj. Hans Wijers je dejal, da je to področje, kjer gospodarstvo vodi, saj se največje spremembe na področju trajnostnega razvoja dogajajo prav v podjetjih. "Včasih podjetja prav kličejo na pomoč vlade, da bi jim pomagale urediti določena področja. Če pogledamo zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida v ozračje, imajo podjetja številne rešitve, ki bi jih lahko uporabila, a potrebujejo podporo vlad in globalni dogovor," je povedal Wijers. S tem se je strinjal tudi Marko Voljč, ki je dejal, da podjetja spreminjajo svoje delovanje in uporabljajo načine, ki so veliko bolj prijazni do okolja. "Če smo imeli pred nekaj leti vlade, ki so govorile, da moramo narediti spremembe, pa bo potem gospodarstvo sledilo, je danes ravno obratno, saj so pogosto vlade tiste, ki zaostajajo za razvojem," je povedal Voljč in dodal, da je potrebno nadaljevati v tej smeri in se ne ustaviti.

Claudia Olsson je izrazila optimizem, da bomo v naslednjih letih našli veliko rešitev, s katerimi bomo zmanjšali posledice na okolje. A je ob tem dodala, da za njo trajnostni razvoj ni le okolje in podnebne spremembe, ampak je to veliko širša tematika. "V svetu je veliko razlik in da bomo postali trajnostni, je treba spremeniti veliko več stvari," je še povedala. Tudi Sonja Šmuc se je strinjala, da ko se zgodi sprememba v splošnem razumevanju sveta, temu sledijo tudi podjetja. "Ko podjetja vidijo, da se ljudje spreminjajo, da se njihova prepričanja spreminjajo, jim sledijo. V svetu se dogajajo velike spremembe, ki bodo še večje, in tukaj lahko govorimo o trku generacij, saj se mladi zavedajo teh sprememb, starejši pa velikokrat ne," je še dodala.

Mark Boris Andrijanič pa je razpravo končal z mislijo, da je odgovornost predvsem na nas samih. "Ko govorimo o podjetjih in odgovornosti, je ta velika. A če bomo mi kot potrošniki pametni in bomo zahtevali spremembe, bodo podjetja sledila. Enako če bomo odgovorni kot državljani in bomo volili pametno, bodo vlade sledile. Odgovornost je naša," je dejal.

Posnetek celotnega dogodka si lahko ogledate na naši Facebook strani.

Fotografije z dogodka si lahko ogledate TUKAJ