"Slovenija ima drago delovno silo, ki je slabo plačana"

AmCham Poslovni zajtrk: Katera politična stranka ima najboljši program?
Preberite več

Kako prepoznavamo, razvijamo, obdržimo in privabimo talente ter kakšna je prihodnost dela, kako bomo z zdravstveno in pokojninsko reformo povečali kakovost bivanja in kako z vlaganjem v znanje in razvoj dvigniti Slovenijo kot referenčno državo so bila vprašanja, na katerih odgovore smo s pomočjo predstavnikov političnih strank iskali na AmCham Poslovnem zajtrku.

Ker se v AmCham Slovenija, poslovni skupnost priložnosti in optimizma, zavedamo, da je za kakovostno življenjsko in gospodarsko okolje ključen konstruktiven dialog med gospodarstvom, politiko in civilno družbo, smo na tokratni Poslovni zajtrk povabili predstavnike političnih strank, ki jim javnomnenjske raziskave na bližajočih se volitvah napovedujejo izvolitev v Državni zbor. Pridružili so se nam mag. Julijana Bizjak Mlakar, Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), Marjan Šarec, Lista Marjana Šarca, mag. Matej Tonin, Nova Slovenija (NSi), mag. Andrej Šircelj, Slovenska demokratska stranka (SDS), Matjaž Han, Socialni demokrati (SD) in dr. Aleksandar Kešeljević, Stranka modernega centra (SMC). Z gosti se je pogovarjala Martina Merslavič, trenerka in vodja regije Adriatic, Own the Room.

TALENTI IN PRIHODNOST DELA

Ker imamo v Sloveniji drago delovno silo, ki je slabo plačana, je beseda najprej nanesla na finančne obremenitve dela. Vsi zbrani so se strinjali, da je nujno potrebno uvesti davčne spremembe, saj da so plače preveč obremenjene. Matjaž Han (SD) je rekel, da so slovenske plače res preobremenjene, a da imamo druge davčne obveznosti v državi razmeroma nizke. "Ko bomo znali to postaviti na takšen koeficient, da se bomo približali Madžarski glede razmerja med bruto in neto plačami, ter da bomo imeli še vedno dobro javno šolstvo in zdravstvo ter kvaliteto življenja, bo super. Smo za prestrukturiranje davkov, a včasih se seštevek ne izide," je povedal Han in dodal, da ne smemo pozabiti, da je v Sloveniji lepo živeti, saj je varna in zelena dežela, in ob tem povedal, da konkurenčnost za talente ni vedno samo v denarju.

Julijana Bizjak Mlakar (DeSUS) je povedala, da je potrebno na davčno politiko gledati celovito in da ko seštejemo vse davke, je Slovenija v povprečju še vedno pod povprečjem držav članic Evropske unije. Se pa je zavzela za prestrukturiranje davkov. "Davki na premoženje in dobiček so zelo nizki, če bomo to spremenili, bomo dobili denar, da bomo lahko manj obremenili plače in ohranili kakovost življenja, zdravstveni sistem, izobraževalni sistem ter ostale storitve. Zavzemamo se za obremenjevanje tudi drugih dohodkov, ne le plač," je še dodala. Marjan Šarec z Liste Marjana Šarca je povedal, da je pomembno stabilno gospodarsko okolje in da se v Sloveniji predolgo čaka na gradbena in okolijska dovoljenja. "Investitorji pridejo v Slovenijo in ker toliko časa čakajo, gredo drugam. Zame je zato prioriteta birokracija in hitrost odločanja, šele potem so na vrsti obremenitve," je še dodal.

Matej Tonin iz Nove Slovenije je povedal, da je v Sloveniji potrebno celovito urejanje postopkov. "V Sloveniji je previsoka obremenitev plač, zato predlagamo dvig splošne dohodninske olajšave. S tem bi se dvignile neto plače, bruto plače pa se ne bi spremenile. Ker bi posamezniki dobili več, bi se povečala domača potrošnja, in kar bi se država odpovedala pri dohodnini, bi dobila nazaj v DDV-ju. Naša rešitev tako ne bi ogrozila pokojnin in zdravstvene blagajne," je povedal Tonin. Andrej Šircelj (SDS) je dejal, da je pomembna predvsem konkurenčnost podjetij, saj je od tega odvisna tudi konkurenčnost države, ta pa mora zagotoviti pogoje, da bodo podjetja konkurenčna v mednarodnem okolju. Povedal je, da je obremenitev podjetja zaradi plač delavcev zelo visoka in da zato podjetja niso konkurenčna. "Zato predlagamo znižanje dohodninskih stopenj v kombinaciji z razširitvijo dohodninskih razredov in vzpostavitev razvojne kapice. Ker se pri prestrukturiranju davkov skriva tudi povečanje davkov, v to ne verjamem. Treba je poskrbeti, da bo kapital enako obdavčen kot delo," je še dodal.

Aleksandar Kešeljević (SMC) je izpostavil dejstvo, da Slovenija napreduje hitreje kot druge države in je imela v zadnjem četrtletju več kot 5-odstotno rast. Glede davkov pa je dejal, da je njihova vlada izpeljala majhno reformo in razbremenila 13. in 14. plačo, izrazil pa je obžalovanje, da v koaliciji ni bilo volje za ukinitev 50-odstotnega dohodninskega razreda. "Pri davkih je potrebna kvalitetna storitev in davki so tisto, kar plačujemo zato, da živimo v kvalitetni družbi," je še povedal Kešeljević.

Naslednje vprašanje se je nanašalo na izobraževalni sistem v Sloveniji in kaj bi stranke spremenile. Julijana Bizjak Mlakar je dejala, da smo glede na mednarodne lestvice ena izmed najbolj uspešnih držav, a da bi še veliko lahko naredili, predvsem na področju prepoznavanja talentov in uveljavljanja ustreznih pedagoških metod, pogreša pa tudi večje povezovanje univerz z gospodarstvom. "Veliko izzivov je še pred nami, a ne smemo porušiti tega, kar je dobro, to pa je dostopen šolski sistem," je še povedala. Marjan Šarec je dejal, da mora biti šolsko okolje stabilno in da ne smemo izvajati eksperimentov. "Po eni strani so otroci vse bolj obremenjeni, po drugi strani pa ne dobijo znanja, ki bi bilo praktično. Kurikulum mora biti manj napet, da bo več časa za pogovor in tako prepoznavanje talentov," je povedal.

Matej Tonin je dejal, da je v šolah potrebno spremeniti način razmišljanja, saj ima Slovenija največji delež mladih, ki se vpišejo v gimnazijo. "V Sloveniji rabimo mentaliteto, da je vsak poklic cenjen. Uvesti je treba vajeništvo, da se bodo mladi izobraževali za svoj poklic, ter zmanjšati število predmetov v šolah," je dejal. Andrej Šircelj je dejal, da se slovenske univerze ne uvrščajo med najboljše na svetu in da bi bilo potrebno naše univerze specializirati, usmeriti v tiste programe, ki bi mlade izobraževali za poklice, ki jih najbolj potrebujemo. "Specializirali bi srednje šole in fakultete, privabili najboljše tuje profesorje, predvsem za tehnična znanja, in ljudem dali možnost, da bi se izobraževali. Sprostili bi štipendijsko politiko, tudi kadrovske štipendije, saj bi tako privabili talente," je povzel prizadevanja stranke SDS.

Aleksandar Kešeljević je povedal, da so v vladi Mira Cerarja sprejeli zakon o vajeništvu, ki ga je potrebno po njegovem mnenju še nadgraditi, okrepiti je potrebno program za področje mladih raziskovalcev, zavzel pa se je tudi za kadrovske štipendije iz gospodarstva, ki bi jih izvzeli iz skupnega dohodka gospodinjstev. Matjaž Han je ob tem dodal, da imamo v Sloveniji zelo kvaliteten šolski sistem, a da smo naredili nekaj napak. "Talentom, ki jih imamo, moramo ponuditi prakso, učitelji v šolah morajo, ko prepoznajo talent, ga znati pravilno usmerjati v poklic, in če bomo naredili to, bo v državi vse lažje," je dejal Han in dodal, da odnosa do šole in do države ne more spremeniti noben zakon, da gre tu za vprašanje vrednot.

Govorci so se dotaknili tudi fleksibilnih oblik dela in odgovorili na vprašanje, kakšen je primeren regulativni okvir, da pokrijemo fleksibilne oblike dela. Marjan Šarec je dejal, da podpira fleksibilne oblike dela, ob tem pa dodal še, da je potrebno ljudi spodbujati, da menjajo službe in da si upajo iti iz svoje cone udobja. Matej Tonin je dejal, da je slovenski trg dela rigiden, da sindikati ne dovoljujejo fleksibilnosti, in imamo zato dva ekstrema, službe za nedoločen čas in ogromno samostojnih podjetnikov. Dejal je, da je potrebno omogočati, da bi ljudi hitreje odpuščali in hitreje zaposlovali, ter da se mora delo splačati.

Andrej Šircelj je povedal, se ljudje ne morejo došolati samo za en poklic, ampak morajo biti fleksibilni. "Potrebujemo večjo fleksibilnost zaposlovanja za določen čas, zaradi zamenjav ljudi in sezonskega dela bi morala država omogočiti lahek prehod. Treba je zagotoviti bolj proaktivne zaposlitvene urade in večjo povezavo z delodajalci," je še povedal. Aleksandar Kešeljević je dejal, da je fleksibilnost povezana s ponudbo na trgu dela. "Delodajalci si želijo večjo fleksibilnost, delojemalci pa večjo varnost. Če bomo zmanjšali zaposlitveno varnost, moramo na drugi strani kompenzirati z večjo stopnjo socialne varnosti, večjo pravno varnostjo, da se zlorabe hitro in učinkovito sankcionirajo, participacijo delavcev v podjetju. Glede prekarnih delavcev predlagamo, naj se združijo po konceptu zadružništva, skupaj nastopijo proti tretjim osebam in delijo kolektivne prispevke, da zmanjšajo njihove obremenitve," je povedal Kešeljević.

Matjaž Han je dejal, da se je prekarno delo razpaslo v neizmerne širine, in da je to velik problem ljudi, ki nimajo stalne zaposlitve. "Prekarni delavec in delavec na pogodbo sta manj motivirana kot delavec, ki ima zaposlitev za nedoločen čas. Vsako delo šteje in mora biti obdavčeno po isti stopnji, in ko bomo to naredili, bomo lahko zmanjševali tudi druge davke," je še povedal Han. Julijana Bizjak Mlakar pa je ob tem dodala, da se prepogosto dogaja, da so delavci izkoriščani in da morajo biti podjetja družbeno odgovorna ter ustvarjati pogoje, da bodo odnosi v podjetju humani, kar bo ustvarjalo tudi dobre razmere za inovacije. "Smo za fleksibilnost, a rabimo tudi varnost, saj brez tega Slovenija ne more napredovati. Ne smemo gledati samo na dobiček podjetja, ampak na razvoj celotne Slovenije," je še dodala.

KAKOVOST BIVANJA

Na vprašanje, kaj bi bil prvi ukrep za bolj vzdržno, solidarno in dostopno zdravstvo, je Matej Tonin odgovoril, da bi ukinili monopol ZZZS-ja in dovolili vstop drugih zdravstvenih zavarovalnic na trg. "Tako bi denar sledil bolnikom, ki bi lahko izbirali, kje bi se zdravili, in tam bi jim zavarovalnica plačala zdravljenje," je povedal Tonin. Tudi Andrej Šircelj se je zavzel za večjo konkurenčnost na področju zavarovanja, sprejeli bi organizacijske ukrepe glede čakalnih vrst in sprostili koncesije. "Zdravstvo potrebuje dodatne investicije na specialističnih področjih ter več denarja in zelo targetirano v smislu prispevka iz državnega proračuna," je povedal.

Aleksandar Kešeljević je dejal, da je potrebno razširiti obseg storitev, ki jih lahko opravimo na primarni ravni. "Noben zdravstveni sistem ne more prenesti števila napotnic, kot jih izdamo pri nas za sekundarno raven," je povedal in dodal, da je potrebno nadaljevati s sanacijskim programom bolnišnic, ki dosegajo slabe rezultate, ter nadaljevati s skupnimi javnimi naročili, da se vzpostavi transparentna baza. Matjaž Han je dejal, da bi moral minister komunicirati s strokovno javnostjo, ter da bi morali več BDP-ja nameniti za zdravstvo. Kot enega izmed ukrepov je navedel tudi spremembo zakona o javnih zavodih, da bodo imeli vodstveni kadri večje odgovornosti in ukrepe.

Julijana Bizjak Mlakar je dejala, da se učinkovitost v zdravstvu meri z rezultati zdravljenja in da morajo v to smer iti vsi ukrepi. "Prvi ukrep je, da bodo ljudje prišli pravočasno do zdravnika, zdravstvo mora biti pravično financirano, da bo tudi solidarno, uvesti je potrebno strokovni nadzor in nadzor nad porabo javnih sredstev, ter zagotoviti zadostno financiranje zdravstva," je povzela stališče stranke DeSUS. Marjan Šarec se je zavzel za učinkovito vodenje ustanov, za centralno evidenco čakalnih vrst in centralni informacijski sistem pri javnih naročilih. "Naročanje bi moralo potekati neposredno, da dobimo tisto, kar plačujemo," je še dodal.

Glede pokojninske reforme se je večina sogovornikov v šali strinjala, da je potrebno spodbujati nataliteto. Andrej Šircelj je dejal, da pokojninski sistem ni vzdržen, da je potrebno uvesti dodatno pokojninsko zavarovanje in v sistemu ločiti tiste, ki dejansko plačajo za svojo pokojnino in tiste, ki tega ne morejo, kar naj se financira iz davkov. "Pokojnine je potrebno zagotoviti na način, da bodo imeli vsi dostojno življenje, ter poskrbeti, da se v pokojninsko osnovo vključijo tudi višji dohodki," je še dodal Šircelj. Aleksandar Kešeljević je dejal, da živimo vedno dlje in da bodo zaradi tega dohodki za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo vse višji. Predlagal je spodbude, da bi ljudje delali dlje, in odpravo omejitev na malo delo. "Dokončno ustanovimo demografski sklad, kamor bi vključili tudi delež dividend podjetij v lasti države, to pustimo pri miru 20 let in potem začnemo z izplačili," je povedal predstavnik stranke SMC in dodal še, da je potrebno razmisliti tudi o dvigu vplačil v drugi pokojninski steber.

Matjaž Han je prepričan, da pokojninski sistem deluje, a da je potrebno okrepiti zaupanje vanj, da bodo mladi vplačevali v sistem. Zavzel se je za demografski sklad, kamor bi prispevali en odstotoek DDV-ja, potem pa bi ga dodali k pokojninam. Glede drugega pokojninskega stebra je dejal, da se nagibajo k temu, da bi bilo plačevanje vanj obvezno, a je izpostavil, da je pomembno, kdo in na kakšen način bo s temi prispevki upravljal. Julijana Bizjak Mlakar je povedala, da brez uspešnega gospodarstva tudi pokojnin ne bo, in da je potrebno pogledati, kakšni so izzivi staranja in kako to izkoristiti. "Potrebno je razmišljati v smer, da bo pokojninski sistem živel tudi v prihodnje. Rabimo dostojne pokojnine, a tega brez dostojih plač ne bo," je še povedala Bizjak Mlakarjeva.

Marjan Šarec se je zavzel za obvezno plačevanje v pokojninsko blagajno in dodal, da potrebujemo strokovnjake na tem področju. Glede demografskega sklada se je vprašal, kakšen bo izplen tega, ter dejal, da je potrebno prenehati z reševanjem vprašanja upokojencev na demagoški način, ko "usklajujemo pokojnine tako, da se najnižjim skoraj ne pozna". Tudi Matej Tonin je dejal, da pokojninski sistem ni vzdržen in da demografski sklad ne bo rešil ničesar. Zavzel se je za krepitev drugega pokojninskega stebra, ki naj postane obvezen, in ki naj ga upravlja pokojninski sklad.

Razpravo je kot ključni poslušalec povzel še Uroš Urbas, v.d. odgovornega urednika Dela, ki je dejal, da je bil priča konstruktivni razpravi med predstavniki političnih strank in obljubil, da bodo tudi mediji v tokratni politični kampanji več pozornosti namenili gospodarskim tematikam.

Ker v AmCham Slovenija kot najpomembnejše teme vidimo talente in prihodnost dela, kakovost bivanja in referenčno državo, je veliko odgovorov na vprašanja še ostalo odprtih, predvsem kar se tiče Slovenije kot referenčne države. To je tematika, ki jo obravnavajo vse AmCham komisije.

Celoten posnetek AmCham Poslovnega zajtrka si lahko ogledate TUKAJ. 

Slike z dogodka si lahko ogledate na naši Facebook strani.