"V poslu in v družbi rabimo zaupanja vredne vire"

AmCham Poslovni zajtrk: Lažna (ne)varnost
Preberite več

Lažne novice niso nov pojav, a naša digitalna družba prinaša vedno nove in vedno bolj učinkovite načine njihovega razširjanja. In kako se proti lažnim novicam najbolj učinkovito boriti? Z resničnimi novicami in svobodnimi mediji.

AmCham Poslovni zajtrk z naslovom "Lažna (ne)varnost" je skušal odgovoriti na vprašanje, kako lahko preprečimo uničljivo moč lažnih novic in alternativnih dejstev v poslovnem svetu, kako zavarovati naš digitalni odtis v realnosti in kakšna je vloga medijev v družbi, ki si želi preprostih rešitev za vse bolj kompleksna vprašanja. V razpravi, ki jo je vodil Jure Tepina, odgovorni urednik portala 24ur.com, so sodelovali Tjaša Slokar Kos, direktorica in odgovorna urednica informativnega programa Pop TV, Jugoslav Ćosić, direktor informativnega programa srbske televizije N1, in Matej Potokar, izvršni podpredsednik v podjetju Cosylab.

Na vprašanje, kaj so lažne novice, je Tjaša Slokar Kos odgovorila, da so lažne novice preprosto laž, ki jo širijo politične stranke, mediji in drugi deležniki v družbi. Povedala je, da lažne novice niso nekaj novega, tudi pred pojavom interneta je bilo mogoče širiti napačne informacije, a je zdaj v času digitalizacije in družbenih medijev to precej lažje razširiti, vse novice so bolj dostopne. "Najbolj pa se tega zaveš, ko sam postaneš žrtev lažnih novic," je še dodala in povedala, da bomo imeli v Sloveniji letos dvojne volitve, kjer bo zagotovo prisotnih veliko lažnih novic in bo tako veliko dela za novinarje, da bodo vse te informacije preverili. Ob tem je izpostavila še pritisk časa, s katerim se v digitalizirani družbi vse bolj soočajo medijske hiše, saj hitenje z objavo novic novinarje pogosto prisili v ne dovolj natančno preverjanje dejstev, kar pa lahko na široko odpre vrata lažnim novicam.

Jugoslav Ćosić je povedal, da so v Srbiji izumili lažne novice, a da do sedaj niso vedeli, da to so lažne novice. "V Srbiji imamo veliko izkušenj z lažnimi novicami na vseh področjih življenja, ne samo na političnem," je povedal in to podkrepil s praktičnim primerom vzpostavitve medijske hiše N1, kjer je direktor informativnega programa. "Preden smo se pojavili na trgu, smo bili priča negativni propagandi zaradi naših lastnikov, United Group in sklada KKR, češ da smo ameriška televizija, da smo del ameriške obveščevalne agencije CIA in podobno. Ogromno lažnih novic je bilo, kar je bilo neprijetno tudi za naše novinarje. Nihče pa ni vedel, kakšna televizija bomo, niso vedeli, da se bomo šli resno preiskovalno novinarstvo," je povedal Ćosić.

Ćosić je povedal še, da s strani investitorja nikoli niso čutili nobenih pritiskov. "Z N1 sem od prvega dne. Postavljati televizijo na novo je zelo zahteven in stresen posel, a smo ves čas imeli podporo investitorja, ki sicer preverja, kaj delamo in kako delamo, a pritiskov nikoli ni bilo, razumemo se odlično. Verjamem, da so bili pritiski s strani srbske vlade na investitorja, a do nas to ni prišlo," je še povedal Ćosić. Po Ćosićevem mnenju so najboljši način za spopadanje z lažnimi novicami resnične novice. "Nič ni tako močno kot prave novice. Poslanstvo medijev je, da vedno znova in temeljito preverjajo dejstva ter tako ločijo laž od resnice. Problem pa je, če nimaš svobode za širjenje pravih novic. In zato rabimo svobodne medije," je povedal Jugoslav Ćosić in dodal še, da na televiziji N1 v to vlagajo veliko energije, se borijo za resnico in za svobodo medijev.

Matej Potokar pa je dodal, da so lažne novice realnost, ki jo je potrebno upoštevati in da moramo še bolj kot v preteklosti skušati vplivati na stvari, ki lahko vplivajo na posel. "Živimo v krasnem obdobju, v obdobju neverjetnih priložnosti. A moramo biti previdni, saj poleg priložnosti industrija 4.0 prinaša tudi ogromno vprašanj, zato potrebujemo zaupanja vredne medije," je povedal. Dodal je še, da bi lahko v boju proti lažnim novicam uporabili tudi umetno inteligenco, saj ima umetna inteligenca sposobnost, da v eni sami sekundi obdela ogromne količine podatkov. "Zdaj je problem predvsem preverjanje informacij. Informacije nas napadajo z vseh strani, v poslu in v družbi nasploh pa rabimo zaupanja vredne vire. Vedno težje je prepoznati, kdo je zaupanja vreden in kdo ne, in to je izziv, kjer nam lahko umetna inteligenca pomaga," je povedal Potokar.

"Ni pomembno, da si prvi, ampak da preveriš informacije"
V razpravi je beseda tekla tudi o zakonodaji, ki je lahko eno izmed orodij boja proti lažnim novicam, ki pa hkrati prinaša tveganja in vselej "odščipne" del medijske svobode. Ćosić je povedal, da zakonodaja vedno ogroža medijsko svobodo, zato je potrebno biti previden. "Mislim, da bomo brez močnih ljudi, smiselnih pravil in močnih medijev izgubili boj proti lažnim novicam," je povedal in dodal, da v današnjem svetu ni pomembno to, da si prvi, ampak da preveriš svoje informacije in si natančen. Tjaša Slokar Kos je dejala, da sama verjame v tradicionalno novinarstvo, v preverjanje dejstev in v ljudi. "Izobraževati je treba novinarje, kako zbirati in filtrirati informacije. To je za nas priložnost, da izboljšamo medije, saj je resnica v današnjem svetu najbolj pomembna," je povedala.

Matej Potokar je povedal, da rešitev problema ni v "revolucionarnih ukrepih", ampak se morajo novi realnosti postopoma prilagajati vsi akterji. Zakonodaja mora omejevati predvsem tiste, ki sprejemajo odločitve, saj bi se če ne lahko zadeve razvile v napačno smer. Dodal je še, da je tehnologija v digitalnem svetu premočna in da se moramo zavedati, da za visoko tehnologijo še vedno stoji človek s svojo kreativnostjo in zato bomo vselej soočeni tudi z lažnimi novicami, ki jim nobena še tako napredna zakonodaja in nobena še tako razvita umetna inteligenca ne bosta prišli do živega. Poudaril je, da je pot k rešitvi v prepoznavanju vseh koristi in nevarnosti sodobne tehnologije ter da je nadzor tehnologije pred morebitno zlorabo pravzaprav nadzor njenih uporabnikov.

"Voditelji morajo biti skromni"
Matej Potokar je povedal še, da imamo v današnjem svetu velik izziv z voditelji sveta, pomanjkanjem pravega voditeljstva in zaupanjem. "Mi smo prva generacija, ki resnično čutimo posledice digitalizacije. Neverjetno je, kako hitro se stvari spreminjajo in kako ljudje izrabljajo digitalni svet. Pomanjkanje pravega vodenja pa to omogoča," je povedal Potokar. "Voditelju je potrebno zaupati, on si mora to zaupanje pridobiti. Agilni voditelj mora biti skromen - to ne pomeni, da je šibak ali neodločen, to pomeni, da se kot voditelj zaveda, da so stvari, ki jih ne ve. In to je vredno toliko kot znanje, ki ga ima. Pošten je potrebno biti do sebe in do ljudi okoli sebe, da ne vemo več vsega," je nadaljeval Potokar in dodal, da se stvari ves čas spreminjajo in da se moramo ves čas učiti in se zavedati svoje okolice. "V poslu moramo biti vizionarski, si postaviti cilj, čeprav ne vemo, kako bomo do tja prišli, saj se zadeve sproti spreminjajo," je še povedal in dodal, da se vse začne z ljudmi, s skupnostjo, s prepričanjem in s pogledom na svet. "Z voditelji, ki niso sposobni narediti te transformacije, bomo šli v napačno smer. Ko postavimo vrednote in kriterije kulture, bodo vse besede kot so umetna inteligenca, roboti in učenje strojev le sredstvo za doseganje cilja. In do tukaj še nismo prišli," je še dodal Potokar.

Jugoslav Ćosić je pa ob tem povedal, da ljudi, ki vodijo države ne moremo spreminjati, da pa so odgovor na to vedno volitve. Odgovor na slabo vodenje je racionalna politika, ki skrbi za svojo državo in za svoje ljudi. A ker se to ne dogaja, imamo volitve. Tjaša Slokar Kos je dodala še, da bi morali v Sloveniji ob volitvah, ki bodo letos, uporabiti idejo, ki so jo vzpostavili francoski mediji, in sicer navzkrižno preverjanje dejstev, česar se bodo pri njih zagotovo lotili.

"Bojim se sivega območja vmes, kjer imamo nekaj resnic, nekaj neresnic in manipulacij"
V vlogi ključnega poslušalca je svoje komentarje na AmCham Poslovnem zajtrku delil tudi Žiga Turk, ki sodeluje v visoki skupini strokovnjakov (HLEG), ki jo je imenovala Evropska komisija in ji bo svetovala, kako se spoprijeti z lažnimi novicami. Povedal je, da nam je internetna tehnologija prinesla dvoje - informacije lažje potujejo, lažje je postalo tudi povezovanje ljudi. "Internet je vplival na medije, vplival je na politične stranke, pojavile so se nove politične stranke, pojavili so se ljudje brez političnih izkušenj, ki so zmagali na volitvah, "outsiderji" so vplivali na brexit, manjše stranke so preprečile oblikovanje normalne koalicije v Nemčiji. To je bil alarm za tradicionalno politiko in tradicionalne medije, ki zdaj iščejo rešitev," je povedal Turk in dodal, da nova komunikacijska realnost ustvarja lažne novice, ki uničujejo simbiozo med mediji in političnimi strankami. "Evropska komisija se je odločila, da bi bilo potrebno narediti nekaj na področju lažnih novic in so naredili skupino, ki naj bi predlagala evropsko rešitev, da ne bi imela vsaka država članica svoje rešitve. Po mojem mnenju je v nevarnosti svoboda govora. Bo internet ostal prostor, kjer imaš svobodno kroženje idej, kjer je resnica vzpostavljena skozi dialog enakopravnih sogovornikov, ali bomo imeli nekoga, ki bo povedal, o čem se bo lahko govorilo in o čem ne?" se je vprašal Turk in povedal, da se je z ambicijo ohranjanja svobode in odprtosti interneta, pravice iskati prave informacije, pridružil tej skupini.

Povedal je še, da v družbi obstaja velik nesporazum, da imamo na eni strani lažne novice, vmes zid, na drugi strani pa prave novice. "Temu ni tako, imamo celoten spekter, od popolnoma zlonamernih zgodb na eni strani, imamo pristransko in manipulativno poročanje, nato pa resnične zgodbe, ki jih napišejo pravi novinarji. Ne bojim se zlonamernih konstrukcij ali njihovega vpliva. Bojim se sivega območja vmes, kjer imamo nekaj resnic, nekaj neresnic in manipulacij. Mislim, da bi bilo napačno graditi evropsko politiko na prepričanju, da imamo samo slabe in samo dobre novice, vendar pa v javnem in medijskem prostoru obstaja potreba po razpravi," je povedal Turk. Druga nevarna zadeva je po njegovem mnenju vojna za informacije. "Imamo državne in nedržavne akterje, ki skušajo manipulirati medije in javne razprave po vsem svetu. Tudi demokracije, ki zagovarjajo svobodo govora, bodo morale vzpostaviti nekatere varnostne mehanizme proti temu," je povedal Turk, kot tretjo težavo pa je izpostavil drugačen javni in medijski prostor, kjer ni čuvajev, kjer ni urednikov. "Tradicionalnih urednikov in čuvajev, ki so bili odgovorni in so skrbeli za raven javne razprave, ni več, ne morejo pa jih nadomestiti nobeni algoritmi in nobena zakonodaja. Lahko pa poskrbimo, da bodo vsi, ki sodelujejo v javni razpravi, bolj odgovorni. In prvi korak k temu je, da spodbujamo prave identitete, ki jih lahko preverimo," je svojo misel zaključil Turk.

Na AmCham Poslovnem zajtrku smo slišali tudi primere iz prakse. Gorazd Jukovič (STA) nam je predstavil, kako lahko v boju proti lažnim novicam uporabimo tudi orodje Event Registry, Jure Habjanič (Kliping) je govoril o družbenih medijih kot podpori vodenju in vladanju, Uroš Majcen (S&T) pa je predstavil, kako pravočasno zaznamo in preprečimo kibernetske grožnje.

Celoten posnetek AmCham Poslovnega zajtrka si lahko ogledate TUKAJ

Slike z dogodka si lahko ogledate na naši Facebook strani.

Pokrovitelj: