Slovensko zdravstvo: Težko je zamenjati gume na avtu, ki vozi

AmCham Fokus o dobrih rešitvah v zdravstvenih sistemih
Preberite več

V času javne razprave o zdravstveni reformi smo na AmCham Fokusu razpravljali o dobrih rešitvah v zdravstvenih sistemih in uporabi 'terapij', ki dokazano delujejo.

AmCham Slovenija ter AmCham Komisija za zdravstvo in kakovost bivanja, kjer delujejo strokovnjaki iz več kot 45 podjetij, spodbujata pozitivne spremembe in si prizadevata prenašati dobre prakse iz gospodarstva v ostala področja življenja. Kot temelj kakovosti bivanja vidimo vzdržno, učinkovito ter na človeka, tako na paciente kakor tudi zdravnike in zdravniško osebje, osredotočeno zdravstvo. Zdravstvo bi se moralo obravnavati kot pomembna gospodarska panoga in kot tako dolgoročno prispevati k rasti BDP-ja. Zavzemamo se za rešitve, ki so povezane z digitalizacijo bolnišnic in pacienta postavljajo v središče obravnave ter mu zagotavljajo koordinirano in integrirano oskrbo, ki temelji na osveženih in usklajenih kliničnih podatkih. Ker je zdravstveni sistem izjemno kompleksen, je ključnega pomena dobra organizacija.

Osrednji gost AmCham Fokusa je bil Hon. Prof. Dr. Bernhard Rupp, strokovnjak na področju ekonomike zdravstva in poznavalec zdravstvenega sistema Avstrije. V pogovoru, ki ga je vodila Vida Dolenc Pogačnik, AmCham Slovenija, je povedal, da je zdravstveni sistem v Sloveniji zelo dober, a se je potrebno vprašati, kako zagotoviti dolgotrajne storitve. Triaža, telefonsko poslovanje in aplikacije so prihodnost, kot zgled dobre prakse na področju digitalizacije pa je izpostavil Izrael. Ob tem je opozoril, da moramo biti previdni, saj je zanašanje zgolj na tehnologijo lahko nevarno.

Kot velik problem je izpostavil čakalne vrste in kot eno od rešitev omenil najem več specialistov. "Treba se je poglobiti v sistem in videti, kako lahko skrajšamo vrste. Eden od problemov je lahko napačna razporeditev sredstev v sistemu, pa tudi korupcija," je povedal profesor Rupp in opozoril, da rešitev ni nikoli samo ena. Rešitev za preživetje sistema je lahko specializacija bolnišnic, ki je tudi dobra gospodarska rešitev, saj od tega lahko nekaj pridobi še gospodarstvo.

Glede financiranja zdravstvenega sistema je izpostavil več možnosti, nikakor pa se ne bi smeli zanašati le na prispevke. Poudaril je, da je pravica bolnika ta, da izbira, ter dejal, da bi moral biti cilj zdravstvenega sistema tak, da bi bolniki bolnišnice dojemali kot zadnjo možnost. "Bolnišnice so nevarne, tja lahko greš le, če je res potrebno," je povedal Rupp in priznal, da se tako v Avstriji kot v Sloveniji preveč zanašamo na udobje bolnišnic.

SEDEM TERAPIJ, KI DELUJEJO
V drugem delu AmCham Fokusa, ki ga je povezovala Jadranka Jezeršek Turnes, Kontekst Consulting, smo predstavili sedem terapij na področju optimizacije zdravstvenih procesov, organizacijskih in sistemskih rešitev, ki že ali bi lahko delovali v slovenskem zdravstvu.

Janez Uplaznik (Mikropis Holding) je predstavil program 24alife, program o 12 navadah zdravih ljudi. Gre za program, ki so ga razvili v sodelovanju z Mayo Clinic, ki ne predstavlja le telovadbe in zdrave prehrane, ampak gleda na celoten življenjski stil posameznika. Njihova vizija je narediti srečnega posameznika, srečno družbo in srečen svet. "Zelo pomembno je, da smo zdravi. Naš cilj je, da bi umrli čim starejši in zdravi," je povedal Uplaznik in ob tem dodal še, da je slovensko zdravstvo pokazalo razumevanje do njihovega programa in da prihaja do izmenjav izkušenj.

Adriatic Slovenica je ena od treh zavarovalnic, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki pokriva dodatne stroške iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Njen izvršni direktor Ivan Gracar je povedal, da relevantne študije za obvladovanje tveganj prikazujejo, da je med 3 in 6 odstotkov vseh zavarovalnih postopkov povezanih z goljufijami. Možnost goljufij lahko zmanjšamo z razpoložljivostjo podatkov, ravnanjem izvajalcev, saj se obseg malomarnosti in napak povečuje, ter s preseganjem programov. Povedal je, da so razvili sistem, ki ne omogoča le uporabe na področju goljufij, ampak tudi na ostalih poslovnih področjih.

Izr. prof. dr. Matija Tomšič, dr. med. iz Kliničnega oddelka za revmatologijo UKCLJ je predstavil njihov način za skrajševanje čakalnih vrst v Sloveniji. Povedal je, da je Slovenija na predzadnjem mestu v Evropi po številu zdravnikov na 1.000 prebivalcev. Imamo tudi 40 odstotkov manj revmatologov od povprečja. A ker so na kliniki uvedli zgodnjo intervencijsko kliniko, pacienti ne rabijo čakati na nujne preglede, pregledajo jih naslednji dan. Kdor ima nujno napotnico je obravnavan takoj, polovica pa jih je napotena na dodatne preglede. "S katastrofalno nizkim številom zdravnikov nudimo nadstandardno ponudbo in uspehe v zdravljenju," je povedal dr. Tomšič.

Samo Drnovšek iz Maranda je predstavil enega od pozitivnih primerov digitalizacije v Sloveniji, platformo Think!EHR, kjer imajo na voljo štiri milijone zdravstvenih dokumentov, s katerimi se trudijo, da bi izboljšali in olajšali obdelavo pacientov. "Zdravstveni sistem se spreminja, za izboljšanje sistema pa je nujna večja integracija zdravstva in oskrbe, vključevanje digitalne tehnologije in podatkov ter omogočanje digitalne dostopnosti pacientom," je povedal Drnovšek.

Paul Johnson iz The Qubix Group je predstavil digitalno transformacijo financ v javnem zdravstvu v Veliki Britaniji. Povedal je, da britanski zdravstveni sistem vsakih 36 ur obdela milijon pacientov, zaradi optimizacije dela in financiranja pa so leta 2016 izvedli kar 40 odstotkov več operacij kot leta 2006. "Vprašamo se, kako zagotoviti storitve z minimalnim financiranjem, nato pa združimo podatke o dejavnosti in podatke o financiranju, ter vidimo napredek," je povedal.

Alexander Timmerman (Cisco) je predstavil tehnologijo telemedicine in primer, kako so povezali 12-letnega fantka, ki je bil v bolnišnici, z njegovim razredom, da je lahko sledil pouku. Iz izkušnje so se vsi veliko naučili, 12-letnik je lahko sledil učni snovi, njegovi sošolci pa so postali bolj pozorni in empatični. Kot enega od izzivov v telemedicini je izpostavil dejstvo, da zdravniki ne smejo predpostavljati, da je obravnava pacienta enaka v živo in preko videokamere.

Matija Klasinc, svetovalec za področje zdravstva pri Parseku, je predstavil portal Vitaly, ki združuje vso dokumentacijo različnih zdravnikov in zdravstvenih ustanov za enega pacienta. Težava danes je, da imajo nekateri pacienti, ki imajo več bolezni hkrati, preveč dokumentacije, ki bi bila obvladljiva za njih in njihove skrbnike, zato je potrebno zadeve poenotiti in združiti, saj bodo le tako prijazne uporabnikom.