Gospodarski krog: Višje neto plače za vse

Skupna novinarska konferenca gospodarskih organizacij
Preberite več

V Gospodarskem krogu so združene gospodarske zbornice in združenja, ki so se povezale, da bi lahko skupaj glasneje opozarjale na pomembne gospodarske tematike in tako bolj učinkovito spreminjale poslovno in življenjsko okolje v Sloveniji na bolje. V predvolilnem času so se odločile, da nastopijo skupaj pod enotnim sloganom "Višje neto plače za vse" in v razmislek ponudijo, kako bi lahko sedanjo konjunkturo izkoristili za nov razvojni zagon, krepitev konkurenčnega položaja Slovenije ter višji življenjski standard vseh prebivalcev. Javnosti bi tako radi sporočili, da gospodarstvo sodeluje, da bodimo odgovorni državljani in pojdimo na volitve ter zahtevajmo konkretne politične programe strank.

Na novinarski konferenci so sodelovali Nevenka Kržan, predsednica AmCham Slovenija, Senior partner KPMG, Jože Oberstar, podpredsednik Britansko slovenske gospodarske zbornice, ustanovitelj odvetniške družbe Oberstar, Boštjan Gorjup, predsednik GZS, direktor BSH Hišni aparati, Thomas Uihlein, član upravnega odbora Slovensko-nemške gospodarske zbornice, direktor letalske akademije Fraport Slovenija in Aleksander Zalaznik, predsednik Združenja Manager, generalni direktor Danfoss Trata in višji podpredsednik Danfossove poslovne enote Controls.

AmCham Slovenija
Učinkovit trg dela in strošek delovne sile je eden pomembnejših kriterijev, ki vpliva na odločitev investitorjev ali investirati v državo, obenem pa vpliva tudi na konkurenčnost slovenskih podjetij v dejavnostih z visoko dodano vrednostjo. Privabljanja trajnostnih in kakovostnih investicij se je potrebno lotiti strateško, s konkretnim načrtom in financiranjem potrebnih reform, saj bi dodatne kakovostne naložbe pozitivno vplivale na blaginjo v državi. Podjetja že zaznavajo, da je v Sloveniji težava dobiti primeren kader, zato se je potrebno še bolj posvetiti slovenskim talentom in se vprašati, kako privabiti tiste iz tujine. V Sloveniji je strošek delovne sile za delovna mesta z visoko dodano vrednostjo med najvišjimi v Evropi, zato se AmCham Slovenija zavzema za razvojno kapico in nujno razširitev dohodninskih razredov, nižje prispevke, enostavnejše in krajše davčne postopke ter ureditev postopkov plačevanja davkov za tujce. Kot je poudarila Nevenka Kržan, predsednica AmCham Slovenija, mora država kot servis v ospredje postaviti državljana in ob tem pogledati na vse možnosti, ki so na voljo v tem času. Eno izmed področij, ki nujno potrebuje reformo, je tudi zdravstvo, ki naj bo vzdržno, dostopno in solidarno, a naj omogoča najboljšo storitev in možnost izbire. Slovenija ima priložnost postati referenčna država za razvoj inovativnih tehnologij, poslovnih modelov in načinov dela, saj ponuja veliko znanja, je varna in omogoča, da se novi koncepti razvijajo na ravni države. Nevenka Kržan je dodala še, da upa, da bo Slovenija ob sodelovanju gospodarstva, države in civilne družbe izbrala tisto pot, ki vodi k blaginji v državi, učinkovitemu servisu države in visoki konkurenčnosti gospodarstva.

Britansko slovenska gospodarska zbornica
V času pred izstopom Združenega Kraljestva iz Evropske Unije britanska podjetja prilagajajo svoje poslovne strategije in med drugim tudi iščejo možnosti investiranja na kontinentu, kar so v Britansko slovenski gospodarski zbornici prepoznali kot priložnost in si prizadevajo privabiti nove tuje investitorje iz Združenega Kraljestva v Slovenijo. Da bi bila Slovenija konkurenčna kot destinacija za tuje investitorje, potrebuje privlačno davčno okolje, predvsem na področju razbremenitve stroškov dela in poenostavitev zakonodaje, ki je predvsem za britanska podjetja preveč kompleksna. Slovenija je idealna investicijska destinacija za visoko tehnološka podjetja, ki iščejo visoko izobraženo in kvalificirano delovno silo, z dobrim znanjem angleškega jezika. Žal je ta delovna sila v primerjavi z nam konkurenčnimi investicijski destinacijami predraga, hkrati pa je premalo plačana. Za privabljanje potencialnih investitorjev tako v Britansko slovenski gospodarski zbornici predlagajo nižjo razliko med bruto/neto plačo, z manjšimi prispevki oz. višjo splošno davčno olajšavo, manj dohodninskih razredov in ukinitev najvišjega razreda (krizni razred), poenostavitev obdavčitve z ukinitvijo bruto/bruto plače, ki je tujcem nerazumljiv in netransparenten, vse nove prispevke, zmanjšano obdavčitev nagrad iz uspešnosti (letne nagrade, 13, in 14. plača, božičnica), in omejitev višine prispevkov, ki trenutno raste proporcionalno z dohodki.

Gospodarska zbornica Slovenije
Problem v Sloveniji je nadpovprečno visoka davčna obremenitev dela, zlasti pri višjih plačah, je izpostavil predsednik GZS Boštjan Gorjup. Poudaril je, da številne države poznajo davčno ugodnejšo obremenitev 13. in 14. plače ter manjšo progresijo pri dohodnini. Ob takšni gospodarski rasti, ki omogoča, da so se že v lanskem letu v državno blagajno zlili za milijardo višji prilivi, je čas, da razbremenimo stroške dela. GZS zato predlaga tri ukrepe: dvig stopnje, od katere regres ni obdavčen s socialnimi prispevki na 100 % povprečne plače, uvedbo razvojne kapice na plačevanje socialnih prispevkov pri 2-kratniku povprečne plače (3.300 EUR bruto) ter ublažitev progresije v dohodninske lestvice pri plačah nad 2.600 EUR bruto. Neto plače se bodo tako povečale predvsem pri kadrih, ki so izjemnega pomena za razvoj Slovenije. Skupen vpliv na javne finance bo minus 220 mio eur. Če so prilivi v državno blagajno za milijardo večji, zadržimo 220 mio eur in jih damo ljudem, je bil jasen Gorjup, in dodal, da bi  v primeru padca gospodarske rasti pod 1%, davčno obremenitev po potrebi ponovno postavili tako, da bi bila zagotovljena strukturna finančna vzdržnost.

Slovensko-nemška gospodarska zbornica
Za izboljšanje gospodarskega okolja v Sloveniji v Slovensko-nemški gospodarski zbornici predlagajo oprostitev plačila dohodnine za dohodke do minimalne bruto plače, s čemer bi najbolj ranljivi skupini okoli 26.000 delojemalcev omogočili višje plače in s tem dostojnejše življenje, hkrati pa bi se ta olajšava poznala tudi pri vseh drugih zaposlenih v republiki Sloveniji. Poleg tega apelirajo na popolno oprostitev dajatev na 13. in 14. plačo, saj z njo delodajalec nagrajuje delavca za njegovo delo. Višji prejemek zaposlenih bi se zelo verjetno poznal pri višjih izdatkih in s tem višjih vplačilih davka na dodano vrednost. Pomembna dodana vrednost  bi bila tudi uvedba razvojne kapice, ki bi omogočila, da se nad določeno stopnjo bruto prihodkov socialni prispevki ne plačujejo več. S tem bi izdatno pripomogli k povečanju neto plač razvojnega kadra v podjetjih v Sloveniji, ki dejansko ustvarja dodano vrednost podjetij, je generator razvoja in s svojimi rešitvami omogoča ohranjanje nižje plačanih proizvodnih delovnih mest. Thomas Uihlein, član upravnega odbora Slovensko-nemške gospodarske zbornice je poudaril: "Ključna za Slovenijo pa je prilagoditev izobraževalnega sistema potrebam slovenskih delodajalcev. Delen premik na bolje je pokazala uvedba vajeništva, potrebno pa bi bilo reformirati tudi visoko šolstvo, saj Slovenija potrebuje glede na industrijsko naravnanost več poklicev naravoslovnih znanosti kot nekaterih družboslovnih".

Združenje Manager
Združenje Manager kot prvi pomembni ukrep pri doseganju višjih neto plač za vse izpostavlja ustvarjanje Slovenije kot okolja privlačnega za visoko kvalificiran in izobražen kader. ˝Tako kot prva nogometna liga rabi najboljše igralce, tako tudi slovensko gospodarstvo rabi najboljši kader. Dokler ta odhaja v druge, predvsem sosednje države, tam ustvarja višjo dodano vrednost in plačuje davke izgubljamo čisto vsi v Sloveniji. Drugi ključni ukrep pa predstavlja dvig produktivnosti, kar je pokazala tudi analiza UMAR-ja, in predstavlja pomemben pogoj za višje neto plače. Slovenija je še vedno 20 % pod povprečjem EU, pomembno pa je, da pametno in ne intenzivno delo postane naša vrednota. Če Slovenija ne bo bolj konkurenčna, se lahko vsi poslovimo od večje blaginje,˝ je poudaril predsednik združenja Aleksander Zalaznik. Globalni indeks konkurenčnosti, ki Slovenijo uvršča na 48. mesto med 137 državami v družbi Costa Rice, Bahraina in Mauriciusa pred nami ter Bolgarije in Paname za nami, kot najbolj problematične dejavnike izpostavlja davčno stopnjo, neučinkovito vladno birokracijo in delovnopravno regulativo. Združenje Manager od nove vlade pričakuje odgovorno upravljanje države in delovanje, skladno s sprejeto vizijo in strategijo razvoja Slovenije 2030. Ne želimo, da nova vlada obrača stvari na glavo, temveč gradi na tem, kar je bilo vzpostavljenega do sedaj, saj za razvoj in rast potrebujemo stabilno okolje.

Posnetek novinarske konference je dosegljiv na tej povezavi.