Investicije morajo biti priložnost za sodelovanje, rast in razvoj

AmCham Poslovni zajtrk: Poslovni ekosistem: sinergije med MSP, velikimi podjetji in investitorji
Preberite več

»Vsak trg ima svoje zakonitosti in svoje težave, ampak če investitorji najdejo dobre posle in dobre priložnosti, bodo tukaj začeli posel. Ključnega pomena za vlaganja so medsebojni odnosi, ljudje in sodelovanje, ki prinašajo sinergije in rast,« je bilo glavno sporočilo tokratnega AmCham Poslovnega zajtrka.

Na AmCham Poslovnem zajtrku »Poslovni ekosistem: sinergije med MSP, velikimi podjetji in investitorji« je tekla beseda o investitorjih, ki so vir denarja, znanja in dostopna točka na trg. Vprašali smo se, zakaj potrebujemo ravnotežje med malimi in srednje velikimi podjetji (MSP) in velikimi gospodarskimi sistemi ter ali so slovenska mala in srednje velika podjetja zanimiva za investitorje.

Pogled investitorjev
V prvem delu razprave, ki jo je vodila Nevenka Črešnar Pergar, NP Consulting in sopredsedujoča AmCham Komisiji za spodbujanje investicij, so Michael Sopivnik, VP M&A, EMEA, Aquila Software, Andrzej Bartos, izvršni partner v podjetju Innova Capital ter Ludo Bammens, Managing Director, Head of EMEA Corporate Affairs, KKR razpravljali o investicijskem okolju v Sloveniji.

Andrzej Bartos je povedal, da je Innova Capital vesela, da je investitor v Sloveniji, saj tu vidi izjemne priložnosti. »Vsak trg ima svoje zakonitosti in svoje težave, ampak če investitorji najdejo dobre posle in dobre priložnosti, bodo tukaj začeli posel,« je povedal. »Trimo dejansko spada med MSP in za nas je ključnega pomena rast. Če si majhen, moraš rasti, in za Trimo je edina mogoča rast mednarodna. Kako prodreti na tuje trge, to je zdaj eden izmed naših največjih izzivov,« je povedal Bartos. Dodal je še, da je v Sloveniji eden izmed ključnih izzivov človeški kapital, saj imajo veliko zelo izobraženih ljudi, predvsem inženirjev in ljudi, ki delajo v proizvodnji, manjka pa jim vodstvenega kadra, ki bi spodbudil rast. »Iz Slovenije ljudje odhajajo, zato se mora država spopasti s tem, kako jih privabiti nazaj, da bodo pomagali državi,« je še povedal.

Aquila Software je kanadsko podjetje, ki vsako leto prevzame 60 podjetij, med njimi je tudi slovensko podjetje Halcom, ki so ga kupili leta 2016. Michael Sopivnik je povedal, da kot prevzeme tarče vsako leto analizirajo 2.000 podjetji, ki imajo potencial za rast, pa nimajo dovolj sredstev. »To so vse dobra podjetja, dobri posli, ki pa imajo omejene možnosti za rast. In tukaj vstopimo mi,« je povedal Sopivnik in dodal, da so vsa njihova podjetja stabilna in imajo velik tržni delež v industriji, kjer delujejo. Povedal je še, da praviloma, ko prevzamejo podjetje, ohranijo vse zaposlene, tudi managerje, ter da vsa podjetja obdržijo za vedno: »Podjetij ne prodajamo, kar naleti na dobre odzive pri lastnikih družinskih podjetij. Ljudje se bojijo, da bi izgubili nadzor, mi pa poskrbimo, da temu ni tako«. Halcom je po Sopivnikovih besedah spremenil njihov pogled na regijo. »Ko smo prišli, smo ugotovili, da je bilo naše prepričanje o Sloveniji in regiji povsem napačno. Vaši ljudje so zelo izobraženi in kljub temu, da nekateri mladi odhajajo, še vedno ostaja izjemno kvalitetna delovna sila,« je povedal in dodal, da imajo v Sloveniji pa tudi v regiji še nekatere interese. »Letos smo kupili še največje IKT podjetje na Hrvaškem in tega zagotovo ne bi naredili, če ne bi bilo Halcoma,« je še povedal Sopivnik.

Ludo Bammens, predstavnik ameriškega investicijskega sklada KKR, je povedal, da ga veseli, da v Sloveniji obstaja skupnost podjetij in investitorjev, ki si želijo rasti, ki si želijo sprememb, in ki bi rada bila še boljša v tem, kar počnejo. »Ko KKR vstopi v podjetje, vstopi tja, da bi zagotovili njegovo rast, in da bi ga izboljšali. Če podjetje po petih letih ni boljše ali je enako, kot ko smo vstopili, je to naš poraz. Če pogledate podjetja, v katera smo investirali, in ta prihajajo iz različnih sektorjev, so po sedmih letih vsa v veliko boljšem položaju in bolj konkurenčna kot so bila ob našem vstopu,« je povedal Bammens in dodal, da KKR podjetjem pomaga, da se spopadajo z izzivi sodobnega časa.

Kot drugo prednost sodelovanja z njimi je Bammens navedel, da ko KKR investira v podjetje, to ni njihov denar, ampak je denar skladov, ki jih financirajo ljudje. »Vsi ti ljudje nas ves čas sprašujejo, kako gre poslu, kako gre podjetju, kakšna je država, kamor investiramo, kakšni so izzivi, s katerimi se soočamo. Imamo veliko investitorjev, ki nam zaupajo, smo kot neka vstopna točka v globalni svet investicij in predstavnik investitorjev,« je povedal predstavnik podjetja KKR. Tretja prednost sodelovanja z njimi pa je ta, da ko podjetja vstopijo v posel z njimi, vedno vstopijo v družino 150 drugih podjetij, v katera so že investirali. »Ko se podjetja želijo širiti, nas vprašajo, kam naj gredo in v kateri državi naj investirajo. To so podjetja v vseh sektorjih, ki zaposlujejo milijon ljudi in ki letno zaslužijo več kot polovico trilijona dolarjev,« je povedal Bammens in dodal, da drugi del družine predstavljajo podjetja, ki sodelujejo s temi 150 podjetji, v katerih imajo delež.

Ker si želi KKR v Sloveniji vložiti v Pro Plus, se ponujajo številne paralele z nemško televizijo Pro7, ki je prav tako v njihovi lasti. »Če prevzemamo podjetja kot je Pro Plus, verjamemo, da obstaja priložnost za rast in za transformacijo, ki bo resno spremenila trg. Medijska krajina se dramatično spreminja, kar lahko občutimo vsi. Ko prevzemaš medije, je to zelo občutljivo področje, a lahko vprašate kogar koli na Pro7, kot lastniki se nikoli nismo vmešavali v vsebino in v uredniško svobodo. Vedno bomo spoštovali uredniško politiko in se tega ne dotikamo, mi bomo podjetju pomagali drugje, pri digitalni transformaciji,« je povedal Bammens in dodal, da je pomembno, da si lokalne oblasti in agencije vzamejo čas in se prepričajo o njihovi kvaliteti kot investitorji. Po njihovih izkušnjah tovrstne odločitve trajajo od enega do devetih mesecev in v Sloveniji se zdaj približujemo zgornjemu mejniku.

Ob tem je spregovoril tudi ameriški veleposlanik, H. E. Brent R. Hartley, ki je povedal, da je za ZDA ključna prioriteta spodbujati več poslovnih vezi z drugimi državami, tudi s Slovenijo. »To je bila tudi moja prioriteta, da sem spodbujal investicije v Slovenijo in tudi slovenska podjetja, da razmišljajo o poslovanju z ZDA,« je povedal in dodal, da je Banka Slovenije pred kratkim naredila raziskavo o tujih neposrednih investicijah v Slovenijo in ugotovila, da so ZDA drugi največji investitor v Sloveniji, po Nemčiji. Glede posla KKR je povedal, da posel, kot tudi ostale ameriške investicije v katerem koli sektorju, podpirajo. »V interesu pa nam je, da so ameriška podjetja enakopravno obravnavana in lahko tekmujejo v Sloveniji, ter da je vse v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo in pravili. To je vse, kar si želimo, potem pa podjetju pustimo, da naredi svoje,« je še povedal veleposlanik in dodal, da ve, da je KKR še dodatno pojasnil nekatere nejasnosti in da upa, da jih bodo vzeli v zakup. »Vem pa tudi, da tudi drugi investitorji spremljajo, kaj se dogaja, in upam, da bo to še ena pozitivna zgodba za Slovenijo,« je zaključil.

Pogled tradicionalnih slovenskih podjetij
V drugem delu sta se predstavili tradicionalni slovenski podjetji, ki sta jih zastopala Bojan Gantar, MBA, glavni direktor Alpine, in Gregor Benčina, predsednik skupine Slovenijales. Kot je povedal Benčina, lahko rast podjetja temelji na znanju, kvaliteti in na znamki. »Znamka Jelovica je stara 105 let. Našo zgodbo smo gradili na znamki in na kvaliteti, saj smo vedeli, da se le tako lahko širimo na druge trge, od vzhoda do zahoda,« je povedal Benčina. Ko so spoznali, da so premajhni, so se prestrukturirali, zdaj proizvajajo vse od surovih materialov do energetsko učinkovitih pametnih hiš, in tako so podvojili svoje prihodke in dobiček. »Zdaj smo pripravljeni, da se širimo. Verjamem, da v Sloveniji rabimo vodilne v posameznih industrijskih panogah, ki bodo za seboj vlekli manjša podjetja,« je še dodal in poudaril, da je gradnja znamke dolgotrajen in drag proces, a da se potem na podjetje, ki je uspešno na globalnem trgu, lahko naslonijo tudi druga, manjša podjetja.

S tem, da je za podjetje izjemno pomembna znamka, se je strinjal tudi Gantar, ob tem pa dodal, da so za rast podjetja izjemno pomembni strastni, zvesti in kvalitetni ljudje, in pa znanje, ki ga ljudje imajo. »Seveda nam v Sloveniji kaj manjka, ampak ker imamo izobražene ljudi in dobre zgodbe, smo dobri. Na tem moramo graditi in privabiti nove priložnosti in nova podjetja,« je še povedal Gantar in dodal, da se morajo manjša podjetja za svoj uspeh pogosto povezovati z drugimi podjetji, saj lahko le tako še dodatno rastejo in uspevajo.

Pogled malih in srednje velikih podjetij
V tretjem delu razprave, ki je bil namenjen malim in srednje velikim podjetjem, sta svoje poglede predstavila Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, in Matjaž Čadež, ustanovitelj podjetja MBills. Matjaž Čadež, ki je bil lastnik Halcoma, in ga je prodal Aquili Software, je povedal, da ko se je zavedel, da se bo moral umakniti, si je želel, da bi podjetje postalo del skupine, kjer bi duh Halcoma še živel. »In to smo našli, naša filozofija je zelo podobna, Halcom pa ima zelo jasno začrtano pot,« je povedal Čadež, ki je kasneje ustanovil podjetje MBills, Igor Zorko, ki je na čelu podjetja ZZI nasledil svojega očeta, pa je povedal, da so se od velikih poslov, ki jih je vodil njegov oče, specializirali na več področij, kjer razvijajo kvalitetne storitve. »Močni smo v Sloveniji in v regiji, zavedamo pa se, da potrebujemo nova znanja za vstop na globalni trg,« je povedal Zorko.

Kot glavne izzive malih in srednjih podjetij sta oba sogovornika navedla pomanjkanje izkušenj na globalnih trgih, dejstvo, da managerji v manjših podjetjih dejansko opravljajo vse funkcije, kar ni preprosta naloga, ter navezanost za družinske posle, saj se je v takem primeru težje odločiti za prodajo podjetja večjemu investitorju. »A prihodnost je na naši strani. Kar 80 odstotkov svetovnega BDP-ja temelji na manjših podjetij,« je povedal Čadež in dodal, da bodo prosperirala predvsem tista podjetja, ki gledajo v prihodnost in ne le v preteklost.

O svojih bogatih izkušnjah z investitorji ter malimi in srednjimi podjetji je na začetku dogodka spregovoril tudi Pawel Peplinski, Country Managing Partner podjetja PwC. Pregled slovenskega poslovnega ekosistema je med razpravo predstavil Martin Železnik FCCA, direktor v podjetju PwC, vlogo ključnega poslušalca pa je imel Janko Medja, CEO v podjetju Elektronček.

Ludo Bammens o sinergiji med malimi in srednjimi podjetji ter investitorji

Andrzej Bartos o sinergiji med malimi in srednjimi podjetji ter investitorji

Igor Zorko o sinergiji med malimi in srednjimi podjetji ter investitorji

Celoten posnetek AmCham Poslovnega zajtrka si lahko ogledate TUKAJ

Fotografije z dogodka si lahko ogledate na naši Facebook strani