Komisija za prihodnost dela in izobraževanja

Digitalizacija, novi poslovni modeli, delovna mesta prihodnosti - izobraževanje in trg dela v koraku z razvojem in potrebami gospodarstva.
Preberite več

Predsedujoča

Matic Vošnjak, COMPETO

ČLANI KOMISIJE                     POGLED NA MINI DELOVNO REFORMO

Fleksibilnost trga dela

Fleksibilnost trga dela je prvi pogoj za večjo konkurenčnost gospodarstva. Konkurenčnost gospodarstva pa je po drugi strani nujna za uravnoteženje razmer za vse udeležence na trgu dela, ne glede na samo obliko in način dela.

Slovenija potrebuje vitalen izobraževalni sistem, ki bo spodbujal odprtost, kreativnost, inovativno in multidisciplinarno razmišljanje, podjetniško pismenost, razvoj socialnih veščin ter zagotavljanje znanj, ki jih delodajalci potrebujejo danes in v prihodnosti.

Veljavna zakonodaja že predvideva več oblik dela, ki delodajalcem omogočajo, da se hitro prilagodijo tržnim razmeram. Pri tem pa pogosto zanemarimo, da te oblike tudi omogočajo udeležencem na trgu, da najdejo najprimernejšo obliko dela.

Ključno je informiranje obeh strani o mogočih oblikah dela, hkrati pa razmislek o ustreznosti višine davkov in prispevkov za posamezno obliko dela na trgu.

Pomembno vlogo pri sami fleksibilnosti ima tudi postopek prenehanja delovnega razmerja, ki mora biti čim hitrejši in stroškovno učinkovitejši. Predlagamo oprostitev plačila davkov in prispevkov za dogovorjeni znesek denarnega povračila v primeru prenehanja delovnega razmerja na podlagi sporazuma vsaj do višine, ki je predvidena za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti. Večjo fleksibilnost na samem trgu dela pa bi bilo mogoče zagotoviti tudi s tem, da reintegracija ne bi bila več mogoča, zaradi česar podpiramo možnost, da bi bil delodajalec v primeru ugotovljene nezakonitosti same odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu dolžan izplačati le določen znesek denarnega povračila.

Medgeneracijsko razumevanje 

a) Prenos znanja in delovna mesta: poudarjamo potrebo po prenosu znanj starejših mladim ter seveda obratno kot eno izmed osnov razumevanja in sodelovanja med generacijami.

Mladi namreč morajo razumeti, da imajo starejši ogromno zakladnico izkušenj in da se je od njih vredno in nujno učiti. Na drugi strani pa morajo starejši razumeti, da bodo delali vse dlje in da se delovni procesi vse bolj digitalizirajo, informatizirajo, robotizirajo (Industrija 4.0) ter da bodo za svoje delo potrebovali drugačna znanja kot do zdaj. Zavzemamo se za ukrepe, ki bodo usmerjeni k ustvarjanju delovnih okolij, v katerih si bodo zaposleni želeli delati v sožitju kljub različnim starostim. Tu velja posebej omeniti dobre prakse na področju prenosa znanj med generacijami, npr. mentorstvo.

 b) Stabilen in dolgoročno vzdržen pokojninski sistem 

Današnja realnost pokojninskega sistema niti predvidena reforma ne stimulirata zaposlenih, še posebej mladih, da bi se vključevali v sistem in plačevali prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, iz katerih se financirajo pokojnine trenutnih upokojencev. Zato v okviru javne razprave o prihodnji pokojninski reformi, ki naj bi začela veljati v letu 2020, spodbujamo vključitev čim širšega kroga deležnikov, posebej mlajše generacije, ki mora dobiti jasne informacije, v katero smer se razvija slovenski pokojninski sistem in kakšne prihodke lahko pričakujejo v prihodnje, ko bodo sami prišli do upokojitve. Predvidljivost in stabilnost sistema je ključna za ustvarjanje dolgoročnega zaupanja, brez katerega medgeneracijska pogodba, na kateri temelji slovenski javni pokojninski sistem, ne more vzdržati.

Preberite tudi:

-Prihodnost je delo, ne zaposlitev – dialog na področju, ki je ključen za gospodarstvo

Klavdija Erjavec, AVBREHT ZAJC IN PARTNERJI