Komisija za prihodnost dela in izobraževanja

Digitalizacija, novi poslovni modeli, delovna mesta prihodnosti - izobraževanje in trg dela v koraku z razvojem in potrebami gospodarstva.
Preberite več

Predsedujoča

Matic Vošnjak, COMPETO

ČLANI KOMISIJE                     POGLED NA MINI DELOVNO REFORMO

Spremembe poslovnih modelov, ki jih prinaša četrta industrijska revolucija, prinašajo tudi spremenjen način dela. Vrednota vse bolj postaja delo in ne več zaposlitev, zato mora trg dela postati bolj fleksibilen in omogočiti različne oblike dela, ki sledijo razvoju in novim oblikam poklicev. 

AmCham Komisija za prihodnost dela in izobraževanja se zavzema za:

1. Olajšan prihod talentov in ključnih kadrov iz tujine
Ključnega pomena za razvoj Slovenije so delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in investicije v človeški kapital. Slovenija in posledično slovensko gospodarstvo lahko veliko pridobi s tem, da olajša prihod ključnih kadrov iz tujine in to izvede na učinkovitejši in predvidljivejši način kot zdaj ter s tem postane konkurenčnejša tudi kot država. Predlagamo učinkovitejšo ureditev in hitrejše pridobivanje dovoljenj za delo in dovoljenj za začasno prebivanje tujcev v Sloveniji, saj talentirani in sposobni kadri pomenijo za vsa podjetja, predvsem pa za visokotehnološka razvojna podjetja, ključno konkurenčno prednost.

2. Aktivno zaposlovanje starejših
Težava, s katero se Slovenija še dodatno spoprijema pri zagotavljanju talentov oz. delovne sile, je demografska slika, ki kaže na to, da bo leta 2060 v Sloveniji delež mladih le še 20-odstotni, tistih nad 65 let pa 30-odstotni. Stopnja zaposlovanja ljudi med 55. in 64. letom je v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, zato je treba spodbujati predvsem delodajalce, da zaposlujejo tudi starejše od 55 let, in krepiti ozaveščenost ter usmerjanje pri spodbujanju in motiviranju nizko kvalificiranih odraslih, da bi izboljšali svoje znanje in spretnosti. Prav tako je treba starejše od 55 let spodbujati, da ostanejo čim dlje aktivni in da svoje znanje delijo z mlajšimi. 

3. Vpeljavo kompetenc prihodnosti v šolski sistem
Ker delo prihodnosti ne pomeni več ene zaposlitve za vse življenje, spremembe kličejo po izobraževalnem sistemu, ki bi človeka opremil s potrebnim znanjem in veščinami za spremenjen trg dela. Svoje otroke bi morali učiti za poklice, ki danes sploh še ne obstajajo, ampak se bodo pojavili šele čez deset let. Potrebujemo kakovosten šolski sistem, pripravljen na oblike dela prihodnosti, ter inovativne in ciljno usmerjene izobraževalne programe.

Ker se bo izobraževanje spreminjalo in bo trajalo vse življenje, bomo potrebovali sistem, ki bo usmerjen v vseživljenjsko izobraževanje, ključno vlogo pa bi morale odigrati napredne izobraževalne ustanove, ki se bodo povezovale z gospodarstvom z namenom pretoka znanja (povezovanje pri raziskavah in razvoju), pridobivanja praktičnih izkušenj ter odkrivanja in rekrutiranja talentov. Sistem, ki bo spodbujal odprtost, ustvarjalnost, inovativno in multidisciplinarno razmišljanje, podjetniško pismenost, razvoj socialnih veščin ter zagotavljanje znanj, ki jih delodajalci potrebujejo danes in v prihodnosti. 

Klavdija Erjavec, AVBREHT ZAJC IN PARTNERJI