Komisija za prihodnost dela in izobraževanja

AmCham Komisija za prihodnost dela in izobraževanja

AmCham Komisija za prihodnost dela in izobraževanja deluje kot strokovna platforma za oblikovanje predlogov in stališč na področju razvoja trga dela ter izobraževalnega sistema v Sloveniji. Komisija podpira prizadevanja za večjo prilagodljivost trga dela, ustvarjanje novih oblik dela ter ohranjanje in razvoj kakovostnih delovnih mest. Poseben poudarek namenja razvoju kompetenc prihodnosti, spodbujanju medgeneracijskega sodelovanja, privabljanju in ohranjanju talentov ter odgovorni uporabi umetne inteligence za dvig produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva.

Prilagodljiv trg dela in nove oblike dela

Sodobni trg dela zahteva večjo prilagodljivost in odprtost za raznolike oblike dela, ki sledijo tehnološkemu razvoju, digitalni preobrazbi in nastajanju novih poklicev. Uspešni poslovni modeli vse pogosteje temeljijo na sodelovanju strokovnjakov različnih profilov ter na delovnih okoljih, ki omogočajo večjo avtonomijo zaposlenih, fleksibilno organizacijo dela in osredotočenost na rezultate.

Delo na daljavo je postalo stalnica sodobnega delovnega okolja. Omogoča boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, hkrati pa zahteva ustrezno zakonodajno ureditev, ki zmanjšuje administrativne ovire in omogoča prožno organizacijo dela.

Komisija opozarja, da trenutna ureditev na področju evidentiranja delovnega časa in pravice do odklopa pogosto ne sledi dejanskim potrebam sodobnih delovnih procesov ter lahko zmanjšuje konkurenčnost podjetij brez jasnih koristi za zaposlene. Komisija tudi opozarja na predloge, ki ne temeljijo na realnem stanju v gospodarstvu in otežujejo delovanje podjetij ter niso usklajeni z gospodarstvom (npr. uvedba zimskega regresa, neusklajen dvig minimalne plače, predlog Strategije o prekarnosti). Namesto pretirane formalizacije je smiselno spodbujati pristope, ki temeljijo na zaupanju, odgovornosti in kulturi dela, usmerjeni v doseganje rezultatov, hkrati pa je treba predloge uskladiti tudi z gospodarstvom.

Talenti in demografski izzivi

Slovenija se sooča z izrazitimi demografskimi spremembami, ki vključujejo staranje prebivalstva, dolgoročno zmanjševanje delovno aktivnega prebivalstva ter odseljevanje visokokvalificiranih kadrov. Letno se iz države izseli med 8000 in 10.000 ljudi, kar ima pomembne dolgoročne posledice za gospodarsko rast in vzdržnost socialnih sistemov.

Za dolgoročni razvoj je nujna celovita strategija ohranjanja in privabljanja talentov. Ta mora vključevati konkurenčno davčno in plačno politiko, odpravo administrativnih ovir, hitrejše postopke za vključevanje tujih strokovnjakov ter ustvarjanje spodbudnega okolja za vračanje slovenskih talentov iz tujine. Komisija zagovarja vključujoč pristop, ki podpira vse visokokvalificirane strokovnjake, ne glede na starost ali izvor, če s svojim delom prispevajo k ustvarjanju visoke dodane vrednosti v Sloveniji.

Pomemben del odziva na demografske izzive predstavljata tudi spodbujanje daljše delovne aktivnosti in fleksibilnih prehodov v upokojitev ter učinkovitejše vključevanje starejših, mladih in drugih skupin na trg dela.

Kompetence prihodnosti in izobraževanje

Razvoj gospodarstva in družbe je neposredno povezan z vlaganji v znanje in razvoj ljudi. Kompetence prihodnosti, kot so digitalna pismenost, poznavanje umetne inteligence, algoritmično razmišljanje, kritično mišljenje in sposobnost prilagajanja spremembam, postajajo ključne za uspešno vključevanje posameznikov na trg dela.

Komisija podpira posodobitev izobraževalnega sistema ter vključevanje digitalnih vsebin v vse ravni izobraževanja. Posebej poudarja nujnost uvedbe obveznega predmeta digitalni jezik po celotni vertikali izobraževanja. Poleg formalnega izobraževanja je ključno tudi spodbujanje vseživljenjskega učenja, razvoja mikrodokazil ter hitrih in prilagodljivih oblik prekvalifikacij, ki omogočajo pravočasen odziv na potrebe trga dela.

Umetna inteligenca kot vzvod produktivnosti

Umetna inteligenca, zlasti generativna, predstavlja pomembno priložnost za povečanje produktivnosti, kakovosti dela in konkurenčnosti gospodarstva. Njena vrednost je zlasti v razbremenitvi rutinskih nalog, podpori odločanju in spodbujanju inovativnosti.

Komisija zagovarja odgovorno in etično uporabo umetne inteligence, ob hkratnem razvoju ustreznih kompetenc zaposlenih in jasnih okvirov za njeno uporabo v delovnih procesih, vključno s kadrovskimi praksami.

Zdravje zaposlenih, medgeneracijsko sodelovanje in ključni poklici

Zdravje zaposlenih je ključni dejavnik produktivnosti in dolgoročne konkurenčnosti. Dolgotrajne bolniške odsotnosti predstavljajo resen izziv za trg dela in javne finance, zato so potrebni sistemski ukrepi za skrajševanje odsotnosti, izboljšanje vračanja na delo ter krepitev preventivnih politik zdravja na delovnem mestu.

Medgeneracijsko sodelovanje prispeva k stabilnosti organizacij, prenosu znanja in večji vključenosti vseh generacij. Ustrezno prilagojena delovna okolja ter odpravljanje stereotipov o starejših zaposlenih so ključni za učinkovito izrabo njihovega potenciala. Enako velja za odpravljanje stereotipov o mladih in vključevanje mladih v delovne procese (tudi v obliki mentorstva). Komisija podpira projekt Odličnjaki 50+.

Posebno pozornost je treba nameniti tudi dvigu ugleda ključnih poklicev v zdravstvu, izobraževanju in socialnem varstvu, ki so temelj delovanja družbe. Dolgoročna stabilnost teh sistemov zahteva ustrezne delovne pogoje, jasne karierne poti in konkurenčne pogoje dela.