Komisija za zdravstvo in kakovost bivanja

Za vzdržen, dostopen in solidaren zdravstveni sistem
Preberite več

Predsedujoča

Urša Lakner, PFIZER

Človek v središču -

za vzdržen, solidaren in dostopen zdravstveni sistem!

ČLANI KOMISIJE      DOKUMENT O STALIŠČIH 

 

Država kot servis mora v ospredje postaviti državljana in ob tem pogledati na vse možnosti, ki so na voljo v tem času. Eno od področij, ki nujno potrebuje reformo, je zdravstveni sistem, pri čemer v ospredje postavljamo blaginjo človeka.

 

1. Vzdržen, solidaren in učinkovit zdravstveni sistem

Zdravstveni sistem naj bo vzdržen, dostopen, solidaren ter tak, da spodbuja tudi sobivanje javnega in zasebnega, saj to omogoča najboljšo storitev in možnost izbire, zato mora biti njegova reforma celovita, transparentna in pravična. Zavzemamo se za rešitve, ki človeka postavljajo v središče obravnave, mu zagotavljajo usklajeno in celovito oskrbo, temelječo na relevantnih in usklajenih kliničnih podatkih.

2. Upravljanje in organizacija zdravstvenega sistema

Upravljanje in organizacijo zdravstvenega sistema je treba optimizirati, vodenje bolnišnic naj bo avtonomno, predlagamo uvajanje pravno-organizacijskih sprememb, ki bodo omogočile uvajanje korporativnega upravljanja in sodobnega vodenja bolnišnic. Podpiramo nadaljevanje razprave o spremembi mreže javnih bolnišnic, in sicer s predlogom specializacije regionalnih bolnišnic in uvajanjem t. i. specialističnih bolnišnic. Podpiramo avtonomno vodenje bolnišnic, uvajanje pravno-organizacijskih sprememb, ki omogočajo uvajanje korporativnega upravljanja in sodobnega vodenja bolnišnic z jasno odgovornostjo in pooblastili. Ključno se nam zdi postaviti kazalnike kakovosti in učinkovitosti (KPI) ter vzpostavi sistem spremljanja KPI-jev na nacionalni ravni.

3. Financiranje zdravstvenega sistema

Zdravstvo naj oblikuje poslovne modele in se obravnava kot pomembna gospodarska panoga, ki je enakovreden sogovornik pri uvajanju sprememb v slovenski zdravstveni sistem. S predlogi o ozaveščanju državljanov glede varovanja zdravja poudarjamo pomembnost sprememb načina delovanja zdravstva na trgu po neprofitnem modelu (non-for-profit) in ureditve financiranja zdravstva z ukrepi, ki ne povečujejo obremenitve gospodarstva in posledično zmanjšujejo konkurenčnost.

4. Javno-zasebno partnerstvo v zdravstvu

Komisija se zavzema za sobivanje javnega in zasebnega tudi z oblikami javno-zasebnega partnerstva. Vsekakor se zavzemamo za transparenten, prožen in hiter sistem dodeljevanja koncesij vsem tistim, ki v svojih ponudbah zagotavljajo izvajanje zdravstvenih storitev skladno z vsemi standardi kakovosti za varno in učinkovito obravnavo bolnikov ter so ekonomsko ugodnejši od drugih izvajalcev storitev (tudi javnih bolnišnic).

5. Uvajanje inovacij v zdravstvu

Pri uvajanju inovacij in inovativnih modelov (HTA) delovanja predlagamo vzpostavitev neodvisne skupine strokovnjakov, ki bi delovala samostojno, a v soglasju z Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije.

6. Zdravstvo je gospodarska panoga in priložnost za razvoj Slovenije

Termin »zdravstvena industrija« vključuje več gospodarskih sektorjev, ki povezano delujejo znotraj enega gospodarskega sistema ter zagotavljajo vrsto storitev, metodologij in izdelkov za zdravljenje ter inovativne tehnologije v najširšem smislu tako na področju kurativnega zdravljenja, preventive, javnega zdravstva, rehabilitacije kot tudi paliativne oskrbe. Pregledno sobivanje javnega in zasebnega lahko poleg kakovostnejšega in učinkovitejšega zdravstva ustvari še več delovnih mest, ki bi prispevala k nadaljnji rasti BDP – podobno kot v Švici, kjer zdravstvena dejavnost v širšem smislu prispeva okoli 13 odstotkov nacionalnega BDP-ja.

 

Zavzemamo se za to, da je zdravstvo obravnavano kot pomembna gospodarska panoga in je enakovreden sogovornik pri uvajanju sprememb v slovenski zdravstveni sistem.

Preberite tudi:

 

 

Andrej Črepinšek, IBM SLOVENIJA