"Bolnika ne zanima ideologija, zanima ga zdravljenje"

AmCham Fokus: Odprto in z argumenti o slovenskem zdravstvu
Preberite več

Predlogov za spremembe v zdravstvu je veliko, sprejet pa bo tisti, ki bo užival širok konsenz vsaj strokovne javnosti. Po mnenju sogovornikov na AmCham Fokusu slovensko zdravstvo potrebuje sistemske spremembe, kjer mora politika definirati cilje, potem pa se umakniti in izpeljavo prepustiti stroki, saj bo le tako zdravstvo v prihodnje lahko učinkovito.

Na AmCham Fokusu z naslovom "Odprto in z argumenti o slovenskem zdravstvu" sta Aleš Mikeln, predsednik uprave zavarovalnice Vzajemna, in prof. dr. Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo, UKC Ljubljana govorila o prednostih in slabostih slovenskega zdravstvenega sistema. V pogovoru, ki ga je vodila Jadranka Jezeršek Turnes, Kontekst Consulting, in članica AmCham Komisije za zdravstvo in kakovost bivanja, smo slišali, da mora država povedati, kaj hoče v zdravstvu in kje naj bodo prednostne točke, potem pa se mora politika umakniti in izpeljavo prepustiti stroki.

"V Sloveniji imamo vrhunske posameznike z odličnimi rezultati. In govoriti, da je vse narobe, da smo deset let zadaj, preprosto ni res. Kvaliteta uslug, ki jih ponujamo, je izjemna, v Sloveniji so ljudje z nujnimi napotnicami oskrbljeni takoj. Je pa res, da tisti, ki niso resno bolni, čakajo dlje, kot je potrebno. Zato trdim, da bi morali vsi dobiti več, kot dobimo zdaj, rešitev pa je v optimizaciji procesov," je povedal prof. dr. Samo Zver.

"Moja primarna vloga je stroka, to je moj osnovni trenutek v vsakem dnevu. In to zahtevam tudi od naših zdravnikov - bolniki so prvi. Stroka je torej zame ključna, za zraven pa vodim še oddelek, kjer se letno obrne 40 milijonov evrov," je povedal Zver in dodal, da sprememb v zdravstvu ne morejo delati samo ekonomisti ali samo zdravniki, ampak morajo le-ti sodelovati in se pogovarjati. "Če ne bo vedno samo glas vpijočega v puščavi, spremenilo pa se ne bo nič," je bil nazoren. "Vsi oddelki bi morali imeti strokovnega in poslovnega direktorja, ki bi morala biti kot 'pes in mačka'. Pri nas pa je strokovni direktor tudi izpostava poslovnega, kar ni prav," je povedal Zver in dodal, da se občasno zgodi, da ima tudi stroka prevelike apetite, kako in koga zdraviti. "Vse se da rešiti, vsak mora poznati svoj del odgovornosti in kaj je prav in kaj ne, o vsem pa se je potrebno dogovoriti odprto in najti konsenz," je dodal.

Zver je prepričan, da se mora država odločiti, kaj hoče in kaj je njena prioriteta. "Države, ki bi lahko v zdravstvo dala toliko denarja, kot bi ga zdravstvo dejansko lahko potrošilo, na svetu ni," je dejal in dodal, da je zdravstvo vsak dan dražje. "Potrebujemo konsenz, kam gremo, kaj želimo, kaj si lahko privoščimo in kako se lahko ta sredstva trošijo," je povedal Zver in dodal, da imamo v sosednjih državah veliko primerov, kjer so stvari dobro organizirane, in si lahko pomagamo. In kaj njemu daje zagon, da se še naprej trudi? "Vse se da narediti, ampak počasi in s trudom. Če hočeš biti glasen in opozarjati na probleme, moraš imeti čiste roke. Če nekaj delaš tako, kot čutiš, da je prav, lahko vplivaš na spremembe. Samo odnehati ne smeš," je še dodal.

Mikeln je povedal, da potrebujemo drugačen razmislek o zdravstvu. Po njegovem mnenju je zdravstvo ekonomska kategorija, kjer ne sme biti prostora za ideologijo, moramo pa se odločiti, kakšno zdravstvo si želimo. "Od politike bi pričakoval, da znajo definirati, kje smo in kaj želimo, potem pa bi se morali iz zdravstva umakniti in pustiti stroki, da opravi svoje," je povedal in dodal, da kakovostno zdravstvo za bolnika pomeni to, da ko potrebuje storitev, to tudi dobi, in da je ta v skladu s pričakovanji.

"Pri nas se pojem javnega zdravstva prevečkrat izrablja in se pod tem izrazom razume državno zdravstvo. Če hočemo kakršno koli resno in dolgoročno spremembo, bomo morali odmisliti državno zdravstvo, vsekakor pa podpiramo javno," je povedal Mikeln in dodal, da je predlogov na mizi veliko, edina možnost, da kateri koli izmed predlogov uspe, pa je, da je uspe pridobiti konsenz čim širše javnosti vsekakor pa strokovne. "In kateri koli predlog to bo, bo moral na tak ali drugačen način vpeljati konkurenco v zdravstvu. To že imajo na Nizozemskem, v Nemčiji in v Švici, in odlično deluje," je še povedal. Dodal je še, da stroka ne bi smela biti izključena iz dialoga, saj si vsi želijo javnega zdravstva, ampak da je to učinkovito. "V Sloveniji imamo občutek, da je vse zastonj. A če bi vsak dobil račun, koliko plača iz bruto plače, bi imeli drugačen občutek," je povedal Mikeln in povedal še, da denar ne bo rešil čakalnih vrst. "Definirati moramo, kaj javno zdravstvo je, in to zagotovo ni le državno zdravstvo. Konkurenca je nujno potrebna," je še dodal.

Ob koncu AmCham Fokusa sta primer dobre prakse "Zdravljenje raka s protonsko terapijo v Sloveniji" predstavila prof. dr. Primož Strojan, dr. med., specialist onkolog-radioterapevt, vodja Skupine za protonsko terapijo, Onkološki inštitut Ljubljana, in dr. Božidar Casar, univ. dipl. fiz., vodja Oddelka za dozimetrijo in kakovost radioloških posegov, Onkološki inštitut Ljubljana. Pokazala sta odličen primer inovativnosti in priložnosti, da Slovenija prevzame regionalno vlogo. Opozorila pa sta, da je potrebno razmisliti tudi o javno-zasebnem partnerstvu in sodelovanju v javnem zdravstvu.