"Če se bomo vsi skupaj odločili, da mora biti Slovenija prva, bodo vse delitve odpadle"

AmCham Poslovni zajtrk: Gospodarstvo 2020
Preberite več

Slovenija se je na krizo ob epidemiji koronavirusa dobro odzvala, želja pa je, da bi prinesla tudi nove razvojne priložnosti za Slovenijo, ki lahko postane pomembna regionalna igralka. "Če se bomo vsi skupaj odločili, da mora biti Slovenija prva, bodo vse delitve odpadle. Slovenija ima geostrateški položaj, primerljiv s Singapurjem, in če se bomo vsi v družbi in državi odločili, da mora biti prva, se bo vse skupaj uredilo," je na AmCham Poslovnem zajtrku povedal Blaž Brodnjak.

Na AmCham Poslovnem zajtrku z naslovom "Gospodarstvo 2020: kriza, strah in negotova prihodnost ali priložnost za inovativnost ter trajnostno preobrazbo?" smo gostili Jerneja Vrtovca, ministra za infrastrukturo Republike Slovenije, Nevenko Kržan, senior partnerko v podjetju KPMG, Blaža Brodnjaka, predsednika uprave NLB, Biljano Weber, podpredsednico in glavno direktorico za srednjo in vzhodno Evropo, Rusijo, Turčijo in Afriko v podjetju Hewlett Packard Enterprise, ter Nevenko Črešnar Pergar, direktorico NP Consulting ter predsedujočo AmCham Komisiji za spodbujanje investicij. V pogovoru, ki ga je vodila Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija in podpredsednica AmChams in Europe, in ki je prvič potekal v kombinaciji dogodka v živo in preko virtualnih platform, je bilo zaznati optimizem in željo, da bi kriza prinesla nove priložnosti za Slovenijo, da bo postala bolj konkurenčna in pomembnejša regionalna igralka.

Minister Vrtovec je že v začetku dejal, da je kriza lahko tudi priložnost za nov začetek, za nov zagon in nove investicije. "Kriza, s katero smo bili soočeni, je bila huda, a smo jo s pomočjo vseh treh protikriznih ukrepov prebrodili, zdaj pa jo moramo izkoristiti kot priložnost. Kot priložnost za gospodarstvo, za prestrukturiranje k trajnostnim in bolj zelenim oblikam delovanja," je povedal. Nevenka Kržan je dodala, da se svet sooča s krizo in številnimi padci, da pa je velika večina ukrepov, ki jih spremljamo na globalni ravni, usmerjena v pospeševanje potrošnje. "Vsi paketi, tudi evropska sredstva, so usmerjeni v dvig potrošnje, saj se predvideva, da bo potrošnja, in ne toliko mednarodna menjava, glavno vodilo nadaljnjega razvoja," je povedala Kržanova in dodala še, da bi bil, če ne bi bilo vseh finančnih ukrepov držav, padec svetovnega gospodarstva še veliko večji, celo do 15 odstotkov. "Upad gospodarske dejavnosti, ki zmanjšuje potrošnjo in povpraševanje, pomeni vpliv na presežno ponudbo. To pa je tisto, kar kaže na nadaljnjo sposobnost gospodarstva za nova delovna mesta, nove investicije, nadaljnji razvoj," je še povedala Kržanova in izpostavila nujnost, da podjetja vlagajo v svoje zaposlene tudi v času krize.

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, je povedal, da se je slovenska vlada dobro odzvala na krizo in da bodo imeli ukrepi, ki so jih sprejeli, pomemben učinek na gospodarstvo. Primerljivo je tudi v regiji, kjer je ekonomska aktivnost držav po njegovih besedah primerljivo prizadeta kot slovenska, da pa je Srbija tista država, ki bo najmanj prizadeta in se bo najhitreje pobrala, saj je precej samooskrbna in trguje s celim svetom. Napovedal je, da bo kriza manjša kot je bila leta 2008 in da so napovedi že za prihodnje leto bistveno boljše, kot so bile med zadnjo krizo. "Manj bo brezposelnih, napovedi za rast so boljše in bančni sektor, tudi zaradi boljše pripravljenosti, ne bo tako prizadet," je še povedal.

Zdaj je čas za inovativnost, sodelovanje in drugačno poslovanje, saj bomo le tako lahko uspeli
Tudi Biljana Weber se je strinjala, da je potrebno krizo razumeti kot priložnost za nove oblike delovanja. "V dveh mesecih smo doživeli takšno digitalno transformacijo, kot bi se v normalnih okoliščinah zgodila v dveh letih," je povedala in kot pomembno izpostavila to, da podjetja v izrednih časih veliko časa namenijo kulturi in vrednotam v podjetju, komunikaciji in dobremu vodenju, da se podjetja prilagajajo novim okoliščinam in da skušajo optimizirati svoj poslovni proces. "Čaka nas počasna gospodarska rast, povsem si bomo opomogli do leta 2023, zato je zdaj čas za inovativnost, sodelovanje in drugačno poslovanje, saj bomo le tako lahko uspeli," je še povedala gostja, ki se nam je na dogodek javila iz Dunaja.

Optimizem je izrazila tudi Nevenka Črešnar Pergar, ki je dejala, da verjame, da bo rast naslednje leto spet dobra in da je to posledica ukrepov, ki jih izvajamo - pomoči države, odločenosti države, da pospeši infrastrukturne projekte, ter denarja, ki bo prišel iz Evrope, če ga bo Slovenija znala dobro izkoristiti. "Slovenija se lahko razvija, ker ima potencial, a se mora dobro pripraviti. Vseh podjetij žal ne bomo mogli rešiti, a lahko ustvarjamo nove priložnosti. Z domačim in tujim kapitalom lahko izvedemo izjemne projekte in imamo priložnost, da s temi projekti dvignemo konkurenčnost Slovenije," je še povedala predsedujoča AmCham Komisiji za spodbujanje investicij.

Brodnjak je ob tem povedal še, da je enkratni padec, ki smo mu priča, priložnost za t.i. resetiranje, ki je bilo nujno potrebno. "Za seboj imamo pet let ekstremne rasti in številna neravnovesja, ki jih zdaj lahko popravimo. Kriza nas je ujela malce nepripravljene, ampak imeli smo izjemno neravnovesje na trgu dela, neravnovesje na nepremičninskem trgu, na vitalnih delih trga. V Sloveniji pa imamo tudi problem s kapitalom, ne samo s tujim, s kakršnim koli kapitalom, in ne znamo priznati uspeha. Naroda brez lastne intelektualne in brez lastne kapitalske substance ni. Dajmo se odločiti, da bo Slovenija najbolj uspešna srednjeevropska država, da bo imela najbolj učinkovit javni sektor, da bo logistična velesila," je povedal Brodnjak in dodal še, da bi morala biti Slovenija razvojno središče in se pozicionirati kot močna geostrateška igralka. "Koper - Gdansk mora postati nova razvojna os Evrope in Slovenija, ki je most v srednjo Evropo in most z Balkanom, mora biti tu vodilna," je še povedal in dejal, da lahko to dosežemo predvsem z razvojem kapitalskega trga. 

Na to je odgovoril infrastrukturni minister, ki je dejal, da se ta vlada zaveda, da svet ne bo več takšen, kot je bil, in da bo skušala ustvariti priložnosti in spremeniti stvari. Po njegovih besedah se bodo osredotočili na tri stvari, na priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija, na vlaganje v raziskave in razvoj ter na popravke v zakonodaji in na področju davkov, ki bodo vodilne kadre zadržali v Sloveniji, ter na vlaganja v logistiko in infrastrukturo. "To je v krizi priložnost in jaz vabim vse investitorje, ki nam bodo v pomoč, da bomo bolje in kakovostnejše živeli," je še povedal Vrtovec in dodal, da moramo biti naklonjeni vsem, tudi tujim investicijam, saj vseh investicij iz proračuna ne moremo zagotoviti. Povedal je tudi, da si vlada prizadeva za ustanovitev infrastrukturnih skladov, ki bi lahko financirali številne projekte, določiti pa je potrebno njihovo delovanje, da bo zaupanje večje.

Da je v Sloveniji nujno potrebna debirokratizacija, je opozorila tudi Črešnar Pergarjeva, ki je dejala, da je tu potrebna predvsem politična volja. Nevenka Kržan pa je dodala, da moramo v Sloveniji preseči zgodovinsko ideologijo in začeti gledati naprej, kako bodo živele generacije, ki se zdaj šolajo, in kako bomo družbo ideološko spremenili. "Živimo v obdobju, kjer kapital ni sramota, ampak nam lahko koristi, saj ustvarja nova delovna mesta, ustvarja večjo potrošnjo, da ne bomo imeli negativne rast, da bomo kot celotna družba bolje živeli. Vse to sestavlja našo družbo v Sloveniji, in moramo se poenotiti, da želimo nekaj več," je še povedala Kržanova.

Posnetek celotnega dogodka si lahko ogledate TUKAJ.

Fotografije z dogodka si lahko ogledate TUKAJ.