"Ključne sestavine za napredek države so zaupanje, odgovornost in sodelovanje"

AmCham Poslovni zajtrk: Daleč od oči, daleč od srca?
Preberite več

Zaupanje, odgovornost in sodelovanje bodo vodili prihodnost dela in delovanje družbe. Kompetence prihodnosti, vključevanje raznolikosti, skrb za soljudi in kultura dialoga so tiste sestavine, ki bodo državo peljale naprej, sogovorniki na razpravi pa so se strinjali, da gre prihodnost predvsem v smeri prevzemanja večje odgovornosti.

Na AmCham Poslovnem zajtrku, ki je zaradi razmer tokrat potekal virtualno, je beseda tekla o prihodnosti dela in dolgotrajni oskrbi. Gosta sta bila Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije, in Enzo Smrekar, podpredsednik za Delikatesne namaze, Donat Mg in internacionalizacijo, Atlantic Grupa, Manager leta 2020. Pogovor, ki ga je vodila generalna direktorica AmCham Slovenija in podpredsednica AmChams in Europe Ajša Vodnik, se je osredotočil na delo na daljavo, na prihodnost dela in ključne kompetence ter na dolgotrajno oskrbo.

Delo na daljavo
Glede dela na daljavo je minister Cigler Kralj povedal, da je ureditev tega področja ena izmed prioritet njegovega ministrskega mandata. Dejal je, da smo v prvem valu koronavirusne bolezni vsi skupaj, tako na ministrstvu kot tudi v podjetjih, dobili izkušnjo, ko so kljub delu od doma vsi procesi normalno tekli. Je pa minister izpostavil, da je koronsko delo od doma bistveno drugačno od dela na daljavo sicer, saj so v času epidemije starši doma imeli otroke, poleg svojega dela so pomagali otrokom pri šoli, opravljali vsa gospodinjska opravila, kar je bil za marsikoga stres. Delo na daljavo v normalnih časih predvideva, da se lahko delavec posveti izključno delu, je tako bolj učinkovit in tudi bolj zadovoljen.

Ob tem je minister dejal, da si prizadevajo za birokratsko poenostavitev odreditve dela na daljavo. "Naš namen je, da bomo zadeve spremenili do te mere, da bo dovolj le aneks k pogodbi o zaposlitvi, jasno bomo opredelili, kaj bo potrebno urediti in kaj ne, sporočanje in posredovanje dokumentacije inšpektoratu za delo pa naj bi bilo mogoče tudi prek spletnega obrazca," je še povedal. Dodal je, da brez zaupanja tako v podjetju kot na ravni države ne moremo uspeti, da verjame v socialni dialog ni da si je potrebno zaupati, da bi se lahko kot družba premaknili naprej.

Zakaj se spremembe še niso udejanjile? Prvi razlog za to je korona kriza, saj se ministrstvo ukvarjalo s pripravo vseh protikoronskih ukrepov, drugi razlog pa je ta, da bi spremembe posegle v slovensko zakonodajo in si zato želijo, da bi ukrep uskladili s socialnimi partnerji. "Naš cilj je jasen, da bi do novega leta novelirali zakon o delovnih razmerjih. Debirokratizacijo in poenostavitve smo že uvedli, imamo pa še nekaj izzivov, ki bi jih radi uskladili," je povedal minister.

Enzo Smrekar, ki je letos postal manager leta, je povedal, da so v Atlantic Grupi delo na daljavo začeli uporabljati že prej, saj so njihovi zaposleni od doma lahko delali enkrat tedensko. "Ko smo s tem začeli, so se pokazale praktične prepreke, od zakonodaje, plačil, nadomestila, a smo našli način, kako to urediti, in so zaposleni z veseljem koristili to možnost," je povedal in dodal, da jim je ta predpriprava pomagala, ko je nastopil prvi val in so na dom poslali 1.600 zaposlenih v vseh državah. "Danes lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da delovni proces ni zastal niti za eno uro. Zato smo bili med prvim in drugim valom tudi zelo previdni pri tem, ali spustimo delavce nazaj in smo vztrajali, naj tisti, ki lahko, delajo od doma," je povedal Smrekar. Dodal je tudi, da so birokratske ovire in vprašanja nadomestil tematike, ki jih bo potrebno še nasloviti.

Ob tem je Smrekar dodal še, da pri delu na daljavo ne gre zanemariti potrebe ljudi po socializaciji. "Kaj na bo socialna distanca resnično prinesla, še ne vemo, različne študije prihajajo ves čas, kažejo pa se indici, da delo od doma niso samo veseli trenutki in prihranki, ampak imajo nekateri ljudje lahko resne težave, in to bo potrebno nasloviti," je še opozoril.

Kompetence prihodnosti in prihodnost dela
Glede kompetenc prihodnosti je Smrekar povedal, da bodo največje potrebe v prihodnosti na področju kognitivnih kompetenc in čustvene inteligence. "Govorili bomo o zmožnostih hitrega prilagajanja, t.i. upskilling in reskilling bosta stalnica vseh učečih se organizacij, posamezniki pa bodo bistvo jutrišnjega dne," je povedal in dodal, da je digitalizacija vse te procese pospešila. Organizacije so začele prevzemati odgovornost za izobraževanja, za nadgradnje in prekvalifikacije svojih zaposlenih. "Posameznik bo v svoji karieri zamenjal več poklicev, sodeloval pri več delodajalcih hkrati, več bo sodelovanja z institucijami in lokalno skupnostjo. V Sloveniji moramo več delati na raznolikosti. Zdaj se pogovarjamo o moškem in ženskem deležu, a je to le ena od raznolikosti, jaz bi si želel še druge - kulturne, svetovno nazorske raznolikosti, ki ogromno doprinese," je povedal manager leta in dodal, da če v državi ne bo raznolikosti skupaj z vsemi kompetencami, bomo zaostali.

Temu je prikimal tudi minister, ki je dejal, da si želi biti z ekipo generator napredka v tem, da kot družba začutimo, kako so se razmere spremenile, da uvidimo, da je potrebno sodelovanje in dogovarjanje, ter da smo odprti temu, kar nam bo prinesel čas. "Vesel sem, da se med ključne kompetence uvrščata čustvena inteligenca in upravljanje z ljudmi, tudi sam sem s temi veščinami pristopil k vodenju ministrstva, strnil in motiviral ekipo ter pokazal vizijo, da smo se skupaj lahko odzvali na te zahtevne razmere," je dejal minister in dodal še, da se v času epidemije zelo veliko ukvarjajo tudi z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, spodbujajo podjetja v tem, da mislijo na prihodnost in da bo prišel čas po koroni, ko bo treba v novi realnosti sprejeti in realizirati vse spremembe.

Glede razvoja talentov je Enzo Smrekar dejal, da je izziv slovenskega okolja predvsem ambicioznost rasti. "Podjetjem ni potrebno vztrajati na klasičnih pozicijah rasti, veliko priložnosti se nudi v menjavi oddelkov, v t.i. crossfunctional izmenjavah, tudi mladi se bodo morali izuriti in dobiti izkušnje na številnih projektih. Pomembno je obratno mentorstvo, kjer tudi mlajše generacije lahko pomagajo starejšim," je izpostavil Smrekar, ob tem pa dodal: "Morali bomo poiskati različne oblike sodelovanja, pomembno pa je, da so podjetja ambiciozna, saj se bodo le z ambiciozno rastjo lahko ustvarili pogoji za dobra delovna mesta in razvoj Slovenije."

Dolgotrajna oskrba
Na temo dolgotrajne oskrbe je minister povedal, da po njegovem mnenju vsaka družba stoji ali pade na tem, kako vključuje svoje najranljivejše prebivalce. "Zaradi vseh procesov, ki se dogajajo v družbi, so lahko starejši hitro izključeni, kar se ne sme dogajati, starejši morajo biti vključeni v družbo," je dejal. "Največji izziv pri dolgotrajni oskrbi je, da bo vključujoča, da bo starejšim nudila možnost, da sami odločijo, kje bodo živeli in kako bodo koristili pravice dolgotrajne oskrbe. Naše izhodišče je, da starost ni bolezen, ampak je normalen del življenja. Starejše v 3. življenjskem obdobju moramo podpreti in jih vključiti, da bomo imeli korist od njihove povezanosti in izkušenj, oni pa od nas dostojanstvo in podporo, da bodo čim dlje aktivni," je izpostavil.

Enzo Smrekar je ob tem izpostavil, da je potrebno državljane, predvsem mlajše, spodbuditi, da bodo začeli razmišljati o starosti in o tem, kako bodo živeli. "Mladi ne razmišljajo o varčevanju za starost, v Sloveniji se varčevanje ne izplača. Zato mora država spodbuditi aktivno varčevanje za stara leta. Pogrešam pokojninske sklade, ki bi zagotavljali donos za varčevanje, taki pokojninski skladi pa bi bili tudi pomemben vir za naložbe v slovensko gospodarstvo," je povedal Smrekar in dodal, da izgubljamo veliko priložnost, zato je treba čim prej najti rešitve na zakonodajnem področju in spodbuditi mlade, da začnejo varčevati za starost.

V vlogi izzivalcev gostov so bili Nevenka Oštarjaš, direktorica kadrovske službe, IBM Slovenija, sopredsedujoča AmCham Komisiji za prihodnost dela in izobraževanja, Sanja Savič, vodja oddelka pravnega svetovanja, PwC Slovenija, in kandidatka za sopredsedujočo AmCham Komisiji za prihodnost dela in izobraževanja, Žiga Vižintin, svetovalec uprave, Pokojninska družba A, sopredsedujoči AmCham Finančni komisiji, in Urška Kajtner, kadrovska specialistka in vodja transformacije, Roche, AmCham top potencial leta 2020.

Pogled eksperta o informacijski varnosi v novi realnosti je predstavil Uroš Majcen, vodja varnostno-operativnega centra (SOC), S&T Slovenija.

Posnetek dogodka si lahko ogledate TUKAJ.

Partner AmCham Poslovnega zajtrka:

Dogodek smo prenašali iz tehnološkega centra Triglav Lab