"Slovenija lahko postane ena izmed 15 najbolj konkurenčnih držav na svetu"

AmCham Poslovni zajtrk: Dialog s predsednikom Vlade Republike Slovenije Janezom Janšo
Preberite več

"Za vsako državo so investicije zasebnega sektorja najpomembnejše, ker so le-te največje in ker prinašajo poslovne priložnosti. Večji je delež neposrednih investicij, za katerimi stoji konkretni lastnik s konkretnimi interesi, hitrejši je napredek države," je na AmCham Poslovnem zajtrku povedal predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša, ki je povedal tudi, da je optimist, saj je prepričan, da je enotnost, ki je v Sloveniji vedno obstajala glede ključnih vprašanj, kljub nekaterim trenutnim razlikam še vedno tukaj.

Gost AmCham Poslovnega zajtrka je bil tokrat predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša. Pogovor, ki ga je vodila Nevenka Črešnar Pergar, predsedujoča AmCham Komisiji za spodbujanje investicij, je bil namenjen strateškemu pogledu na gospodarstvo in priložnostim za razvoj, ključnim izzivom in pomembnim reformam za Slovenijo, vlogi Slovenije v Evropski uniji ter transatlantskemu sodelovanju.

Janez Janša je povedal, da je cilj slovenske vlade tak, kot je po vsej Evropski uniji, to pa je okrevanje in povečanje odpornosti gospodarstva. "V Sloveniji so potrebne reforme, ki se ne razlikujejo od prioritet, ki so nastale po epidemiji. Vemo, kje so kritične točke in kaj je potrebno premakniti naprej. Treba je priznati, da je Slovenija po konkurenčnosti v zadnjih letih napredovala. Vendar lahko po potencialih, ki jih imamo kot država, pridemo med prvih 15 držav na svetu. Kako to narediti? Velik razkorak je med tem, kako se je zadnja leta prilagajal zasebni sektor in kako se je javni sektor. V zasebnem sektorju ni bilo zaostanka, saj so morala podjetja preživeti na globalnem trgu. Ko govorimo o podpornem okolju pa je zaostanek velik, saj se je v javnem sektorju uvajala uravnilovka," je bil iskren predsednik vlade in opozoril na odhajanje talentov: "Odkar smo v Evropski uniji, je za sposobne trg dela bistveno širši in zakaj bi nekdo, ki lahko v zasebnem sektorju dobi trikrat večjo plačo, sploh delal v javni upravi?"

"Prvi cilj te vlade je torej zmanjšati to razliko - da bo javni sektor na nivoju zasebnega, saj imamo sposobne ljudi, ki se trudijo preko tega, za kar so plačani," je povedal in dodal, da so v ponedeljek že naredili prvi korak v tej smeri, k spremembi plačnega sistema v javni upravi. "Če se bo razkorak med javnim in zasebnim sektorjem večal, nič od tega, kar govorimo o trajnosti, zelenih tehnologijah, ne bo uresničeno," je še povedal. Ob tem njegova vlada napoveduje tudi debirokratizacijo, zato je ustanovila poseben strateški svet, ki ga vodi Ivan Simič. "Če bomo imeli vsaj nekaj osnovnega miru do konca mandata, bo večji del njegovih predlogov uresničen," je napovedal Janša.

Če je zraven gospodarski interes, so investicije bolj učinkovite
"Trenutno so za financiranje države na voljo trije viri: proračunska sredstva, ki jih pridobivamo z davki in prispevki, drugo so evropska sredstva, ki jih lahko črpamo, tretje pa investicije zasebnega sektorja. Za razvoj vsake države je tretji del najpomembnejši, ker je največji in ker prinaša poslovne priložnosti. Večji je delež neposrednih investicij, za katerimi stoji konkretni lastnik s konkretnimi interesi, hitrejši je napredek države," je predsednik vlade ocenil pomen investicij v državo. Povedal je tudi, da je njegova vlada naklonjena sodelovanju v okviru javno-zasebnih partnerstev. "Izkazalo se je in tudi raziskave temu pritrjujejo, da se tam, kjer je vključen zasebni kapital, zadeve izpeljejo bolj učinkovito in tudi zaključijo. Prepogosto se dogaja, da se evropska sredstva počrpajo, potem pa se ne porabijo tako, kot bi se morala. Vedno je bolje, če je zraven neposreden gospodarski interes," je povedal.

Slovensko gospodarstvo se je na epidemijo dobro odzvalo
Kako predsednik vlade vidi trenutne gospodarske razmere? Slovensko gospodarstvo je pohvalil za ravnanje v pomladnem delu epidemije. "Slovenija je ena redkih držav, ki ni grobo zaustavljala proizvodnje, saj je v številnih podjetjih proizvodnja tekla normalno. Zato so tudi gospodarske posledice v Sloveniji vsaj za kakšen odstotek blažje kot drugje v Evropi. Izvoz, ki predstavlja velik del slovenskega BDP-ja je padel za samo 5 odstotkov, medtem ko so imele druge države večje padce," je povedal Janša. Ob tem je dodal, da ko pogledamo epidemiološko sliko po sektorjih, je bila le-ta v industriji najboljša, saj se je le-ta poleg storitvenega sektorja najbolj resno organizirala. "Seveda pa so bili prizadeti tisti deli, ki so bili zaustavljeni, kot na primer industrija dogodkov. Bomo pa naslovili tudi te probleme" je obljubil premier in poudaril, da je gospodarstvo v Sloveniji zdravo.

Glede pomoči gospodarstvu je predsednik vlade povedal, da bo Državni zbor v novem protikoronskem paketu, ki ga bo obravnaval naslednji teden, odločal tudi o podaljšanju nekaterih obstoječih ukrepov za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu do konca leta in uvedbi novih. "Mogoče bo nekaj časa trajalo, da se bo ta paket uveljavil, tudi sindikati zdaj predstavljajo trši oreh, a na neki točki bomo morali presekati. Nobenih garancij ni, kdaj bomo dobili cepivo in kdaj se bodo zadeve umirile, zato je potrebno gospodarstvu pomagati. Ko se bo pandemija začela zaustavljati, pa bo čas, da se bomo pogovarjali o naslednji fazi," je povedal premier in dodal, da bo takrat zagotovo tudi optimizem naprej pognal evropsko in svetovno gospodarstvo.

"Ne betonska, ampak digitalna avtocesta"
Na vprašanje, kaj so prioritete slovenskega načrta za okrevanje gospodarstva, je Janša odgovoril, da glavni izziv ni betonska avtocesta, ampak je to digitalna avtocesta. "Upam, da bo gospodarstvo kos tej nalogi, da bo videlo priložnost v razpisih za evropska sredstva. Naša naloga pa je, da usposobimo podporno okolje. Ali bomo uspeli ali ne, bo odvisno od tega, koliko bomo sposobni plačati ljudi v javnem sektorju," je povedal Janša in dodal, da je bistveno vprašanje, ki si ga moramo postaviti tudi to, kako bomo uspeli domače znanje obdržati doma in kako bomo znali privabiti tuje znanje. "Vse vas vabim k pomoči tem naporom, da prebijemo to miselnost," je povedal premier. Ob tem je povedal še, da so v vladi naklonjeni sodelovanju z različnimi gospodarskimi združenji. "Tudi minister za gospodarstvo je naklonjen sodelovanju in zato je pomembno, da vas povabimo zraven v fazi, ko se še oblikujejo posamezni kriteriji, saj je sicer zamujenih veliko priložnosti," je povedal Janša.

Janša je povedal, da je ena od petih prioritet Slovenije zelena preobrazba in da je temu namenjen tudi velik del evropskih sredstev. "Energetska prenova in energetska sanacija stavb sta zelo pomembni. Gre za to, da porabimo energijo bolj racionalno in da čim več energije pridobimo iz obnovljivih virov ali tistih, ki ne onesnažujejo. Vemo, kje so slovenski potenciali in kje so pomembni projekti," je povedal.

Glede trenutnih razmer v povezavi s covid-19 je predsednik vlade povedal, da je v Sloveniji kljub večjemu številu okuženih trenutno manj tistih, ki so resno zboleli. "Številke so še obvladljive, smo v oranžni coni. Ključni parametri so število zasedenih postelj v slovenskih bolnišnicah in dokler bomo te številke vzdrževali na obvladljivi ravni, ne bo večjih posledic," je dejal. "Dobro je, da smo se od spomladanskega vala nekaj naučili. Problem so seveda razne ustanove, domovi za ostarele in s tem povezane okužbe. A smo uspeli zadeve zajeziti, v nasprotnem primeru bi bile razmere še bolj kritične," je povedal Janša in ob tem dodal, da so razmere v tem valu obvladljive brez razglasitve epidemije in drastičnih ukrepov, če se bomo le držali nekaterih omejitev. Napovedal pa je tudi, da bodo še ta teden predstavili temeljit načrt predvidenih ukrepov v primeru, da se bodo razmere slabšale, da bo javnost vedela, kaj se pripravlja.

Pri strukturnih reformah je Janša dejal, da je koalicija realistična, zato se v tem mandatu ne bo lotila temeljite pokojninske reforme. Je pa napovedal, da bo naredila korake v smeri, da se izboljšajo razmere v pokojninski blagajni in razbremeni proračun stroškov zaradi staranja prebivalstva. K temu bo pripomogel tudi novi demografski sklad, za katerega si Janša želi, da bo postal mehanizem za boljše upravljanje državnega premoženja, da se bo premoženje krepilo, ne pa kopnelo. "Kar bo dodatno ustvarjeno, bo porabljeno za blaženje ali zmanjšanje pritiska, ki ga pokojninska blagajna predstavlja za državni proračun. Tu govorim o problemu dolgotrajne oskrbe, o izgradnji domov za ostarele, o družinski politiki," je povedal.

Slovenija mora ostati del Evropske unije
Janša se je dotaknil tudi evropske prihodnosti Slovenije, tudi v luči predsedovanja, ki se približuje. "Nočemo razprave o tem, kaj Evropa je in ni, kaj je nemško-francoski vlak, kaj je Višegrajska skupina. Cilj Slovenije je, da se Evropa ohrani in da se ohrani model, za katerega smo se tudi mi odločili, da ga želimo. Ključno je, da še naprej velja Lizbonska pogodba, ki daje glas tudi manjšim državam," je povedal Janša in ob tem dodal, da mora zdaj Evropa zajeti sapo, se stabilizirati in zagotoviti okrevanje in prihodnost.

V interesu Slovenije pa je tudi, da so čezatlantski odnosi dobri. "Če izhajam iz mota predsednika AmCham Slovenija, da mora biti Slovenija prva, potem je interes Slovenije ta, da je Evropa varna, da se razvija naprej in da obstane v okvirih, ki so za Slovenijo udobni. V interesu Evrope pa je, da so transatlantski odnosi dobri," je povedal Janša. "Zame osebno so ZDA še vedno enako pomemben dejavnik, kot so bile pred 30 leti. Strateško gledano Evropa in ZDA predstavljajo neko celoto v vrednotnem in gospodarskem smislu. Če pogledamo številke o trgovinski in gospodarski menjavi med EU in ZDA, je to v številnih sektorjih povezana celota," je še povedal in dodal, da bo to narekovalo odnose tudi v prihodnje. "Slovenija se vidi znotraj tega, ne v okviru nekega konflikta med EU in ZDA," je še povedal.

V začetku sta zbrane na dogodku nagovorila tudi Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija in podpredsednica AmChams in Europe, ter Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB in predsednik AmCham Slovenija. Izzive v obliki vprašanj so gostu zastavili John Denhof, CEO in predsednik uprave, Nova KBM, Marjan Trobiš, direktor Boxmark Leather, in predsednik Združenja delodejalcev Slovenije, Matjaž Schroll, partner, Tempelton Private Equity Partners, Zoran Stančič, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, ter nj. eksc. Lynda C. Blanchard, veleposlanica ZDA v Sloveniji.

Posnetek celotnega dogodka si lahko ogledate TUKAJ.

Partner AmCham Poslovnega zajtrka: