»Slovenija mora bolj ambiciozno zastaviti svoje cilje, da bo lahko izkoristila svoj potencial«

AmCham Poslovni zajtrk: Slovenija 2021: Razvoj, odpornost in priložnost kot odgovor na krizo
Preberite več

Slovenija mora biti bolj ambiciozna na področju digitalizacije in zelene energije ter pri postavljanju in izvedbi svojih ciljev. Potrebujemo nekaj ključnih reform, pravo vodenje in sodelovanje ter premik v glavah, da bomo lahko izkoristili vse svoje potenciale, ki pa jih ni malo, so se strinjali govorci na tokratnem AmCham Poslovnem zajtrku.

Na kombo AmCham Poslovnem zajtrku, ki je znova potekal v virtualni obliki, so sodelovali Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Matjaž Schroll, partner v podjetju Templeton Private Equity Partners, dr. Polona Domadenik, redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, Nevenka Črešnar Pergar, direktorica NP Consulting in sopredsedujoča AmCham Komisiji za spodbujanje investicij, in Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A, d.d. Pogovor, ki ga je povezoval Aljoša Krdžić, odvetnik iz Odvetniške družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, sopredsedujoči AmCham Komisiji za spodbujanje investicij in predsednik AmCham Young Leaders Cluba, je tekel predvsem okoli priložnosti Slovenije v okviru Evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, kako povečati učinkovitost države in kako lahko pri tem pomaga gospodarstvo.

Monika Kirbiš Rojs je povedala, da ima slovenski Načrt za okrevanje in obnovo več kot 500 strani in da je dokument dobro pripravljen. Po pregledu s strani Evropske komisije bodo mogoče še manjše dopolnitve, računajo pa, da bo dokument dokončno potrjen poleti in da bodo lahko v drugi polovici leta že začeli z razpisi. Vsebinsko je razdeljen na štiri glavna področja, in sicer zeleni digitalni prehod, gospodarstvo, trg dela in izobraževanje ter zdravstvo in sociala. "Vsebine so določene, večino sredstev pa bomo podeljevali preko razpisov. Razen infekcijskih klinik v Ljubljani in Mariboru večjih projektov v načrt nismo vključevali," je povedala sogovornica in dodala še, da načrt za Slovenijo predvideva milijardo in 800.000 evrov nepovratnih sredstev. "Do nas je prišlo za 20 milijard projektnih predlogov, zato smo se odločili, da bomo šli na razpise. NOO je strateški dokument, vsebine so omogočene, upam pa, da bodo na razpisih izbrani pravi projekti," je še povedala.

"Z Načrtom za okrevanje in odpornost Slovenija gradi dolgoročno zgodbo. Ker je Evropska komisija dokument zastavila reformno, smo bili prisiljeni spremeniti miselnost in začeti razmišljati o reformah. Morali smo natančno določiti, kdaj in kako bomo te reforme izvedli, saj v nasprotnem primeru denarja za projekte in naložbe ne bo," je še povedala. Za spremembe na področju dolgotrajne oskrbe je napovedala, da bodo uvedene leta 2022, saj je pri tem vztrajala tudi Evropska komisija, pokojninske in zdravstvene reforme pa v Sloveniji po njenih besedah ne gre pričakovati pred letom 2024.

Potrebnega bo več mednarodnega sodelovanja
Dr. Polona Domadenik z Ekonomske fakultete je povedala, da pri Načrtu za okrevanje in obnovo pogreša predvsem več mednarodnega sodelovanja in mednarodnih projektov, saj sta med napovedanimi le dva, ki bi jih lahko vključili zraven. Skrbi jo tudi dolgoročnejši učinek za Slovenijo. "Na krajši rok vse zgleda super, skrbi pa me dolgoročni učinek, saj naj bi načrti v okviru NOO pripomogli k rasti slovenskega BDP-ja za 0,45 odstotka. Za primerjavo, v Nemčiji naj bi rast BDP-ja dosegla 1,8 odstotkov. Zato se mi zdi, da zadev dolgoročno nismo zastavili pravilno," je izrazila svojo skrb.

"V Sloveniji nujno potrebujemo nekatere reforme. Če ne bomo znali zmanjšati predpisov in se debirokratizirati, nam tudi digitalizacija ne bo pomagala. A rabimo načrt s konkretnimi cilji, kot je to naredila Nizozemska in uspela," je povedala profesorica in dodala, da trg danes ne more rešiti vseh naših problemov. "Vloga države je pri tem zelo pomembna. Na začetku, ko se nove tehnologije prebijajo, pred komercializacijo, je vlaganje države nujno potrebno. Tudi Tesle ne bi bilo brez subvencij ameriške države. Idealna kombinacija je financiranje na trgu in pomoč države. Vprašanje pa je, koliko dobička pobere država od tega. Če si delimo tveganje vlaganja v nove tehnologije, potem si je treba deliti tudi dobiček," je še povedala. Dodala je še, da v Sloveniji imamo veliko projektov in če so projekti dobri, je lahko najti tudi financiranje.

Evropska unija mora okrepiti svoj globalni gospodarski vpliv
Matjaž Schroll je ob tem dejal, da je razprava na nivoju Evropske unije trenutno namenjena le nabiranju političnih točk. "Evropa je v 13 letih prepolovila svoj globalni gospodarski vpliv, saj je tržna kapitalizacija iz 30 padla na 17 odstotkov, pa se o tem ne govori. Načrt za okrevanje in odpornost ne bo funkcioniral, saj so stvari že v osnovi zgrešene. V Evropi ni kapitalskih trgov. Ima ga samo Velika Britanija, ki pa je izstopila iz EU, in to je največja tragika brexita, saj je Evropa izgubila srce sistema. Evropa potrebuje delujoč kapitalski trg, ki bo centraliziran, saj so lokalni kapitalski trgi nepovezani in s tem nepomembni," je prepričan Schroll. Ob tem je dodal, da imajo kapitalski trgi funkcijo dviga produktivnosti in alokacije premoženja ter kot primer dobre povezave delujočega kapitalskega trga navedel Poljsko, ki je postala drugo najhitreje rastoče gospodarstvo na svetu. Za kapitalske trge so po njegovem mnenju pomembno izobraževanje in finančna pismenost, pomanjkanje le-tega pa se pozna tudi v gospodarstvu. "Dokler Evropska unija ne bo izobrazila ljudi in ne bo te kulture v Evropski uniji, bo Evropa še vedno padala v svoji globalni participaciji," je še povedal.

Kot rešitev za Evropo je Schroll predlagal tudi kopiranje uspešnih svetovnih zgodb. "Evropska unija je sposobna predpisati, kako mora biti ukrivljena banana. Po drugi strani pa ne zna prepoznati, da je Estonija svetovni lider na področju digitalizacije in zahtevati, da se po vsej Evropski uniji implementira estonski model," je povedal. Izpostavil je tudi Singapur kot odličen primer učinkovitosti javne uprave in dobro plačanih javnih uslužbencev. "Zakaj tega ne implementiramo po vsem svetu? Besede se izgubljajo, zgodi pa se nič," je dejal in dodal še, da se v Evropi ustvarja preveč diskusije in megle, ki zamegli resnične rešitve.

"Želimo si več priložnosti za investiranje v Sloveniji"
Blaž Hribar je povedal, da bi si v pokojninskih skladih želeli več priložnosti za investiranje v Sloveniji. "Kapitalski trgi zahtevajo drznost in transparentnost, v Sloveniji pa še vedno iščemo priložnosti preko centralnoplanskega sistema, ki ga dirigira Bruselj, in nismo dovolj drzni," je povedal. "Lansko leto je bilo rekordno leto za delnice zelenih tehnologij, v Sloveniji pa nimamo tovrstnih projektov. Slovenija ni vodilna v zelenih tehnologijah in digitalizaciji, pa bi lahko bila. Potrebujemo večji, dober projekt zelene tehnologije, kar bi doprineslo k naši družbi. Mi pa lahko v okviru tega sodelujemo pri nakupu obveznic, pri institucionalnem vlaganju denarja in delnic, lahko pomagamo," je povedal.

Slovenija mora biti ambiciozna
Nevenka Črešnar Pergar je ob tem povedala, da je sama večja optimistka in da je prepričana, da je NOO izjemna priložnost za Slovenijo in Evropo, da odstotek tržne kapitalizacije spet dvignemo nazaj na 30. "Moramo pa biti ambiciozni, tukaj je bila Slovenija pri pripravi premalo ambiciozna in aktivna. Zakaj se nismo odločili za manj projektov, ki bi bili bolj ambiciozni in bolj učinkoviti? Zakaj ni novega Kliničnega centra ali zakaj nismo vključili v načrt Protonskega centra, ki bi imel tudi regionalni pomen?" se je vprašala in dodala, da za take velike in prodorne načrte potrebujemo več sodelovanja in boljše komuniciranje. "V družbi ni opaziti pomembnih vsebinskih tem, ampak gre le za obmetavanje ene in druge strani. Skupaj moramo poskrbeti, da bo šla Slovenija v pravo smer," je povedala.

Sopredsedujoča AmCham Komisiji za spodbujanje investicij kot eno pomembnejših reform za Slovenijo vidi tudi reformo javne uprave. "Ne zgolj debirokratizacija, potrebujemo celovito rešitev za državno upravo. To je pokazal tudi akcijski načrt Ekonomske fakultete, ki bi moral biti za nas podlaga, kaj moramo kot država narediti, da bomo bolj učinkoviti, prijazni do domačih in tujih investitorjev ter prijazni za državljane. V javni upravi bi morali delati najbolj sposobni uslužbenci. Zmanjšajmo njihovo število in jih ustrezno nagradimo, da bodo delali učinkovito in v našo korist, na mesta direktorjev organov pa postavimo profesionalce, ki bodo znali sami urediti poslovanje," je predlagala.

Optimistični zaključek razprave
Za konec razprave so razpravljavci z udeleženci delili še misel, kaj jih navdaja z upanjem za prihodnost. Schroll je dejal, da po njegovem mnenju upanje za Slovenijo prinašajo slovenski podjetniki. "Podjetja, ki jih mi spremljamo v Sloveniji, imajo poslovne modele in tehnologije, ki lahko s pravim financiranjem v petih letih postanejo globalni igralci. In zato sem optimističen," je povedal. Hribar je dejal, da mora biti Slovenija bolj ambiciozna na področju digitalizacije in zelene energije ter pri postavljanju in izvedbi ciljev. "Raje manj projektov, pa naj bodo tisti večji in boljši, rabimo pa tudi premik v glavah. Bodimo ambiciozni," je dejal.

Polona Domadenik je povedala, da ji upanje vzbujajo razprave, kot je bila današnja. "Treba se je pogovarjati in se slišati, nihče ni najpametnejši. Samo če se bomo pogovarjali, bomo na koncu našli rešitev za Slovenijo," je povedala, in temu je pritrdila tudi Nevenka Črešnar Pergar, ki je dejala, da je optimistka, da bo Slovenija zgodba o uspehu. Kirbiš Rojsova pa je dodala še: "Sem optimist in realist. Na mizi imamo dokumente, ki smo jih pripravili po najboljših močeh, upam, da bo zadeva izvedena na pravilen način, in da bomo imeli vsi v državi od tega korist".