"V javnosti naj ima vsak eno identiteto in ta naj bo transparentna"

AmCham Poslovni zajtrk: Digitalna realnost – smo pred zaslonom ali pred ogledalom?
Preberite več

Na AmCham Poslovnem zajtrku z naslovom "Digitalna realnost – smo pred zaslonom ali pred ogledalom?" smo slišali, da nam je digitalizacija prinesla ogromno prednosti, a se ob tem porajajo tudi številna vprašanja glede zasebnosti, razkrivanja podatkov, kibernetske varnosti in razvoja tehnologij. Ključ vsega pa je v izobrazbi, saj bodo le izobraženi ljudje z novimi tehnologijami lahko razumno in odgovorno ravnali.

Gostje tokratnega poslovnega zajtrka so bili Alejandro Plater, izvršni direktor A1 Telekom Austria Group, Christopher Coomes, ki se v Googlu ukvarja z robotiko in inovacijami, Sten Tikerpe, svetovalec na področju IT zakonodaje z Ministrstva za gospodarske zadeve in komunikacijo Republike Estonije, ter dr. Dan Podjed, etnolog in kulturni antropolog, docent in znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V pogovoru, ki ga je povezovala Nataša Briški, urednica in ustanoviteljica Metine liste, so se govorci strinjali, da je poti do učinkovite uporabe prednosti, ki jih ponuja digitalizacija, več, da pa bi morale vse vključevati celotno družbo in imeti podlago v ustreznem izobraževanju.

Alejandro Plater je povedal, da v preteklosti industrije ljudem tehnologij niso pojasnjevale. "Pri nas se vse bolj usmerjamo v to, da se z ljudmi interno sporazumevamo, kaj se dogaja in kaj nam bodo določene tehnologije prinesle. Bolj kot se ukvarjamo s tehnologijami, bolj je pomembno, da jih razumemo, in v podjetju zdaj naslavljamo te izzive," je povedal Plater. Na vprašanje, kako zaščitijo svoje uporabnike pred zlorabo podatkov, je povedal, da se je potrebno pogovarjati o pozitivni in negativni plati zbiranja podatkov. "To ni preprosta tematika in potrebujemo široko razpravo o tveganjih in koristih za uporabnike, družbo in podjetja. Mislim, da je zbiranje podatkov v določenih primerih tudi dobro, če je primerno regulirano. Družbo moramo postaviti na voznikov sedež, da se odloči, kakšne podatke smemo deliti in katerih ne," je dodal in povedal še, da obstajajo velike razlike v kulturnem razumevanju zasebnosti podatkov. "V Evropi smo do tega zelo občutljivi, drugod pa veliko manj," je prepričan Plater. "Zato si moramo znati zastavljati tudi prava vprašanja glede sveta, v katerem živimo, " je povedal in dodal še, da nove tehnologije prinesejo veliko koristi, kar se tiče učenja in odločanja na podlagi zbranih podatkov. "Spomnite se, kako je pridobivanje znanja potekalo pred 20 leti in to primerjajte s tem, kaj vse lahko izveste zdaj in kako hitro lahko pridete do kvalitetnih informacij," je povedal.

Sten Tikerpe je povedal, da so v Estoniji hitro ugotovili, da se morajo digitalizirati. Vsak državljan že ob rojstvu prejme digitalno identiteto, ki jim omogoča digitalizirano poslovanje z državno upravo, skušajo pa uvajati vedno nove tehnološke rešitve, ki so enostavne za uporabo. Dodal je še, da se v Estoniji ne bojijo poizkusiti novih stvari, a da je težko sprejeti način mišljenja, da ni nič narobe, tudi če ti ne uspe. "V Estoniji se trudimo, da bi vsem vcepili prepričanje, da če ne uspemo, to naredimo kar se da hitro in kar se da poceni," je povedal. Na vprašanje, kako Estonija na digitalizirano prihodnost pripravlja nove generacije, pa je odgovoril, da uvajajo nove predmete v šolah in na univerzah, da dodajajo nove programe in osveščajo ljudi. "Ključ je v izobrazbi," je dodal in povedal tudi, da so z uvajanjem digitalizacije v Estoniji začeli že tako zgodaj, da tudi prebivalci, ki so zdaj že starejši, s tem nimajo težav, saj so se sproti prilagajali. "Seveda pa imamo delavnice in izobraževanja, pa tudi treninge za poklice, ki bodo z digitalizacijo in tehnologijo izginili," je še povedal.

Coomes je povedal, da se družba hitro spreminja, tehnologija pa ljudem pomaga spoznati, kakšni so drugačni načini komunikacije, obnašanja v javnosti, priložnosti, ... Obstajajo pa slabi primeri in slabe izkušnje, kar ljudi odvrača od tehnologij in tako zavira razvoj novih tehnologij. "Ljudje tehnologijo pogosto narobe razumejo. Na primer varnost. Veliko je govora o tem, da oddajamo svoje osebne podatke, a to je vse kriptirano in tega nihče ne bo sestavil skupaj. So pa to pomisleki, ki zavirajo razvoj tehnologije. Če tega ne bilo, bi bili že leta naprej v razvoju," je povedal. Dejal je, da v svetu obstaja ogromno informacij, ki so dostopne vsem, na vprašanje, kako razlikovati med pravimi in napačnimi informacijami, pa je dejal, da lahko vsak sam razišče informacije in se sam odloči, kaj je res in kaj ni. "Podatkov je ogromno in treba je znati prepoznati pravo resnico," je dejal.

Dan Podjed je ob tem dodal, da ljudje nismo bili navajeni na nove tehnologije, zdaj pa je to postala naša realnost. "Kar delaš na spletu, vpliva in zaznamuje naš vsakdan. In jaz si želim, da bi bila prihodnost dolgočasna, brez tehnologij, ki bi motila naša življenja. Z vsemi novimi tehnologijami in pripomočki v naša življenja spuščamo naprave, ki nas sledijo," je povedal. Kot dejavnik tveganja je izpostavil način vedenja posameznikov, ki na spletu ravnajo drugače, kot bi v resničnosti, ter dodal, da je zdaj ključni trenutek v zgodovini, ko se bomo odločili, koliko tehnologije bomo še spustili v svoja življenja. "Vsak posameznik ima več identitet. Nekatere so za javno, druge pa za zasebno rabo. In slednje naj ostanejo skrite," je še opozoril antropolog.

Posnetek celotnega dogodka si lahko ogledate TUKAJ

Slike z dogodka si lahko ogledate TUKAJ