"Vsaka družba, še posebej naša, ki je majhna in si želi biti velika, lahko geografski velikosti konkurira samo z znanjem"

AmCham Poslovni zajtrk: Nadgradimo veščine za poklice prihodnosti
Preberite več

Slovenski šolski sistem je dober, a bo potrebna bistvena osvežitev učnih načrtov in temeljnih znanj, da bo lahko sistem odgovarjal potrebam trga dela, predvsem pri razvoju digitalnih znanj. Vsi se bomo morali opremiti z novimi znanji, kar bo omogočilo napredek družbe in tudi dvig ravni izobraženosti, poleg tega pa je pomembno, da tudi gospodarstvo in civilna družba prevzamejo svoj del odgovornosti za dvig konkurenčnosti države.

Tokratni kombo AmCham Poslovni zajtrk z naslovom »Nadgradimo veščine za poklice prihodnosti« je prinesel razpravo o šolskem sistemu in delovnih mestih prihodnosti. V razpravi, ki jo je povezovala Sanja Savič, vodja oddelka pravnega svetovanja, PwC v Sloveniji, in sopredsedujoča AmCham Komisiji za prihodnost dela in izobraževanja, so sodelovali dr. Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije, Barbara Domicelj, generalna direktorica Microsofta Slovenija, in dr. Boris Horvat, direktor in ustanovitelj podjetja Abelium.

»Vsaka družba, še posebej naša, ki je majhna in si želi biti velika, lahko geografski velikosti konkurira samo z znanjem. To je bilo tudi moje prvo vodilo, ko sem pred dobrim letom dni prevzela ministrovanje, in ko je bila prva poteza ta, da smo zaprli šole. Vedeli smo, da to moramo narediti, ker tako varujemo življenja ljudi, in ker smo vedeli, da lahko znanje do otrok pripeljemo po drugi poti,« je v začetku razprave povedala ministrica dr. Simona Kustec in dodala, da se je v času epidemije izkazalo, da imamo trden, zrel, profesionalen in stabilen izobraževalni sistem, ki se zna prilagajati tako dramatičnim izzivom, kot je bil koronavirus. »Se je pa v tem času pokazalo tudi, kje so problemi in izzivi, ki jih je treba prepoznati in se na njih odzvati, ter da se lahko v tako zahtevnih razmerah odzovemo samo s sodelovanjem in medsebojnim razumevanjem,« je povedala in dodala, da na ministrstvu ves čas iščejo najbolj optimalne načine, kako otrokom omogočiti, da bodo skozi obstoječi izobraževalni sistem dobili najboljše možno znanje, učitelji pa varno in stabilno delovno okolje.

Glede kompetenc prihodnosti, ki bi jih morali vpeljati v slovenski izobraževalni sistem, je ministrica povedala, da je kombinacija vseh kompetenc, ki jih je Svetovni gospodarski forum prepoznal kot ključne za leto 2025, tista, ki je dobra popotnica za življenje, in da si želi, da bi bil tako postavljen tudi naš šolski sistem. »Korona čas je pokazal potrebo po prevetritvi šolskega sistema in učnih načrtov. Pomešali smo temeljna znanja z vsem ostalim, digitalizacija je pokazala, da smo na tem področju zaspali, izgubili pa smo tudi stik s tem, da se generacije učencev spreminjajo, da so odnos do sveta in vrednote drugačne, da so pričakovanja generacij,« je povedala dr. Simona Kustec in dodala, da moramo slediti napredkom in identificirati, kaj so temeljna znanja, ki jih potrebujemo. »Predvsem pa je naša odgovornost to, kako bomo otroke pripeljali do tega, da bodo odgovorni, da bodo spoštovali sočloveka, da se bodo znali odločiti, katera znanja in orodja uporabiti, in s kakšnim namenom. V tak koncept mora biti usmerjen naš izobraževalni sistem,« je še povedala.

Udeleženci dogodka so kot najbolj pomembno kompetenco prihodnosti izbrali kreativnost, originalnost in prevzemanje iniciative.

»Sedem let za uveljavitev novih učnih načrtov je preveč«
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport je dodala še, da je izkušnja, ki jo imamo sedaj s predmeti, kot sta računalništvo in informatika, takšna, da so usmerjeni predvsem v koncept programiranja, kjer gre za naravoslovni predmet, mi pa rabimo predmet veščina digitalnega pridobivanja znanja, kjer je naravoslovni koncept pomemben, ni pa edini. »Moramo se začeti pogovarjati, zakaj potrebujemo ta znanja in kako nam lahko pomagajo, kar bo velik strokovni izziv, a sedem let za uveljavljanje novih učnih načrtov je absolutno preveč. To bomo morali narediti hitro, a hkrati zelo široko in poglobljeno,« je povedala in dodala še, da tukaj pričakuje pomoč stroke, da bo pomagala najti najbolje za našo družbo, ki je majhna, a z velikim intelektualnim potencialom.

Tukaj se je vključil tudi ključni poslušalec, prof. dr. Andrej Brodnik, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza na Primorskem, in Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani, ter predsednik ACM Slovenija – Association for Computing Machinery. Opozoril je na pomanjkanje poučevanja znanj računalništva in informatike v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. »Temeljnim znanjem s tega področja je trenutno namenjen obvezni predmet v 1. letniku splošne gimnazije, v osnovnih šolah pa nekateri izbirni predmeti, kar je občutno premalo. Druge države temu področju namenjajo več pozornosti in zato našim otrokom grozi, da na svetovnem trgu delovne sile ne bodo konkurenčni,« je opozoril.

Boris Horvat je dejal, da bi morala biti šola okolje, kjer se spodbuja raziskovanje, čudenje otrok ob eksperimentih, kjer se otroci učijo odgovornosti do sebe, prijateljev, staršev in učiteljev. »Napačno je, da se v šoli spodbuja koncept uravnilovke, kjer otrokom sporočamo, da se je treba truditi tam, kjer ti ne gre, da boš povprečen, ne pa tam, kjer si res dober in bi lahko bil še boljši,« je povedal in dodal, da bi se moral šolski sistem skoncentrirati na šibke in podpirati tiste, ki so dobri. »Prav tako memoriziranje za funkcioniranje danes ni več predpogoj, saj so vsi podatki takoj dostopni. Prav tako mi ni jasno, kako lahko ocenjujemo stojo na glavi. Če bi bili manj tekmovalni glede ocen in bi se bolj osredotočili na druge vsebine, ki so bolj pomembne, bi dosegli več,« je prepričan Boris Horvat, ki je dodal še, da karierna prihodnost aktivnosti mladega človeka ni linearna. »Ves čas se bo treba na novo učiti, se naučiti poizkusiti, tvegati in tudi ne uspeti, pa potem poizkusiti nekaj drugega. Samo tako bomo lahko napredovali,« je še povedal.

Tehnološki napredek bo prinesel nova delovna mesta
Glede znanj za prihodnost dela je Barbara Domicelj izpostavila, da je obvladovanje socialnih in čustvenih veščin napovednik prihodnjih akademskih rezultatov posameznika. »Med 30 in 40 odstotkov delovnih mest v vzponu zahteva mehke veščine, ki jih moramo gojiti kljub napredku tehnologije. Pomembno je, kako so mladi sposobni aktivnega učenja, odpornosti, obvladovanja stresa in prilagodljivosti, in s temi veščinami jih je potrebno opremiti,« je povedala. Z zapiranjem javnega življenja smo zatresli trge dela, zaradi pospešene digitalizacije pa smo si utrli hitrejšo pot v prihodnost dela. »V dveh mesecih smo doživeli za dve leti tehnološkega napredka,« je povedala Barbara Domicelj in dodala, da kar 50 % delodajalcev načrtuje pospešeno digitalizacijo, da nekatera delovna mesta, ki so obstajala pred krizo, ne bodo več obstajala, a bodo nastala nova delovna mesta, ki pa bodo zahtevala nova znanja in nove veščine. Omenila je še pomen vseživljenjskega učenja in potrebo po tem, da se vsak posameznik loti tudi t.i. 'reskillinga', da bomo vsi skupaj uspešni iskalci nove zaposlitve in da bomo uspešni tudi na trenutnih delovnih mestih.

Prepričana je tudi, da roboti ne bodo ukradli naših delovnih mest. »Zgodovina nas je naučila, da vsak tehnološki razvoj prinesen pozitiven učinek na trg dela, in da potreba po človeškem delu še ni izginila,« je povedala in to podkrepila s podatkom, da Svetovni gospodarski forum ocenjuje, da bo do leta 2025 zaradi tehnološkega napredka in novih delitev dela nastalo kar 97 milijonov novih delovnih mest. »Nekatere panoge in skupine, kot so na primer rudarstvo, gradbeništvo, proizvodnja in transport, bodo seveda prizadete, a moramo gledati s pozitivne strani in se usposobiti za poklice, ki bodo najbolj iskani, to pa so razvoj programske opreme, podatkovna analitika, kibernetska in informacijska varnost, varovanje zasebnosti, digitalna preobrazba. Vsi se moramo opremiti z novimi znanji, kar bo omogočilo napredek družbe in tudi dvig ravni izobraženosti,« je še dodala.

Zdrava kmečka pamet, tehnologija in deljenje izkušenj
Boris Horvat je ob tem povedal še, da se v njegovem podjetju problemov vedno lotevajo z osnovnim orodjem, to je zdrava kmečka pamet, potem pa k reševanju izzivov dodajajo še tehnološke rešitve z vsega sveta. Prepričan je, da je umetna inteligenca, eno izmed orodij, ki ga lahko uporabljamo pri svojem delu, da je to super orodje za primerne probleme, a da smo pri razvoju tega znanja pomembni predvsem ljudje. Dodal je še, da so podjetja organizmi, ki dihajo, ki ves čas zahtevajo nova znanja, ki pa jih vseh ne dobiš v šoli. »Teh znanj se je treba priučiti, to pa narediš tako, da medse povabiš nekoga, ki je to že naredil in deliš medsebojne izkušnje. Preobrazba je težka in jo je potrebno začeti postopno, a uspeh je zagotovljen,« je dejal.