AmCham Komisija za zdravstvo in kakovost bivanja

Odziv na zavrnitev zakona o ukinitvi dodatnega zdravstvenega zavarovanja.
Preberite več

 

AmCham Komisija za zdravstvo in kakovost bivanja pozdravlja odločitev poslank in poslancev o zavrnitvi zakona o ukinitvi dodatnega zdravstvenega zavarovanja

AmCham Komisija za zdravstvo in kakovost bivanja, katere temeljna področja delovanja so financiranje, organizacija in uvajanje inovativnosti v zdravstvo, pozdravlja odločitev poslank in poslancev, da so zavrnili predlog zakona o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Hkrati želimo ponovno opozoriti, da se mora Slovenija čim prej soočiti z izzivi vzdržnosti zdravstvenega sistema, če želi zagotoviti varno okolje in kakovost bivanja vsem državljanom.

Kot ključne izzive vidimo predloge čakalne dobe, zagotavljanje kakovosti obravnave in varnosti zdravstvene oskrbe ter zdravstvenih storitev, negativno poslovanje javnih zavodov, pomanjkanje zdravstvenega kadra, odsotnost vrednotenja zdravstvenih tehnologij in ostalo.

Menimo, da je nujno, da se v sodelovanju stroke in ključnih deležniških skupin, brez zavajanja in populizma, pripravi celovit predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju skupaj z drugo zdravstveno zakonodajo, ki bo naslavljal vse pomanjkljivosti sistema.

Ključno je, da se v razpravi in pri pripravi zakona upošteva:

  1. Dolgoročna finančna vzdržnost sistema zdravstvenega varstva, ki bo zagotavljala stabilne in zadostne vire financiranja zdravstvenega varstva.
  2. Menimo, da financiranje sistema zgolj z javnim financiranjem, torej z visoko obremenitvijo plač z davki in prispevki, prinaša preveliko ekonomsko tveganje. Dolgoročno lahko to pomeni velik pritisk na zmanjšanje obstoječe košarice pravic, kar predstavlja veliko tveganje za večino državljanov in tudi za politiko. Samo en vir financiranja (javni denar) je v času gospodarskega ohlajanja izjemno tvegan za celoten zdravstveni sistem – za bolnike, zdravnike, za dostopnost zdravil in vseh drugih zdravstvenih tehnologij. Čeprav se zdravstveni sistemi tako znotraj EU kot po svetu zelo razlikujejo, ima večina držav kombinacijo javnega in zasebnega financiranja, s čimer zagotavljajo dobro oskrbo in napreden zdravstveni sistem.
  3. Prepričani smo, da monopolizacija zdravstva (ko le en plačnik, ki je hkrati tudi odločevalec o 3,5 mrd EUR proračuna za zdravstvo letno) zavira konkurenčnost in posledično (zaradi pomanjkanja sredstev) omejuje razvoj in implementacijo novih zdravstvenih tehnologij. Krepitev centraliziranega administrativnega dela ne dodaja ne vrednosti, ne preglednosti zdravstvenemu financiranju. Najbolje delujoči in kakovostni javni zdravstveni sistemi poznajo in izvajajo konkurenčnost, saj le-ta spodbuja razvoj in napredek ter omogoča uporabnikom izbor najboljših storitev. Pri razpravi je smiselno upoštevati dobre prakse in sisteme, ki delujejo, ter so sorodni vrednotam slovenskega zdravstvenega sistema.
  4. Vsebinsko in ekonomsko vzdržna predpostavka, da bo za dolgoročno stabilnost zdravstva zadostovalo usklajevanje z rastjo cen življenjskih potrebščin, ne upošteva izjemno zaskrbljujoče demografske projekcije Slovenije. Zaradi staranja prebivalstva, novih zdravil in metod zdravljenja, je medicinska inflacija vedno višja od običajne inflacije in znaša okoli 4 odstotke letno (zadnja leta ZZZS beleži 6-odstotno povprečno letno rast odhodkov). V primeru, da bi se obvezna dodatna dajatev valorizirala z rastjo stroškov dela, medtem ko se pokojnine valorizirajo z inflacijo, bo to dodatno pomenilo izrazito poslabšanje statusa upokojencev.
  5. Stroški zdravstvenih storitev so zelo povezani s starostjo. Do starosti med 45 in 50 let so stroški na osebo sorazmerno nizki in konstantni, potem pa strmo naraščajo. Takšne zakonitosti veljajo v vseh razvitih državah in tudi v Sloveniji. Demografski trendi v Sloveniji niso ugodni, saj se populacija hitro stara. Napačni ekonomski izračuni lahko ogrozijo zdravstveno varnost tako sedanje kot naše prihodnje starejše generacije, ki je danes delovno aktivna in financira sedanji sistem.
  6. Poleg celovite zdravstvene reforme je nujen tudi predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi, kjer ostaja odprto vprašanje virov financiranja. Spremembo financiranja je po našem mnenju potrebno reševati skupaj, tako za zdravstvo kot za dolgotrajno oskrbo.

Verjamemo v pripravo celovite ureditve zdravstvenega sistema, ki bo izražala strinjanje ključnih deležnikov ZZZS, Ekonomsko socialnega sveta, Zdravniške zbornice Slovenije in ostalih deležnikov v zdravstvu. Želimo si vključujoče razprave.

Predstavniki gospodarstva smo lahko pomemben deležnik v dialogu, ki mora temeljiti na dejstvih. Verjamemo, da so naša stališča proaktivno naravnana. V razpravo prinašamo pogled ozaveščenih in družbeno odgovornih podjetij, članov AmCham Slovenija. Zavzemamo se za javno zdravstvo, ki je dobro organizirano, sodobno, pregledno, in v središče postavlja človeka – paciente, ljudi, ki profesionalno delujejo v tem sistemu, zdravnike in medicinsko osebje, ter vse druge zdravstvene delavce, ki ta sistem dnevno živijo. 

AmCham Komisija za zdravstvo in kakovost bivanja

Ljubljana, 30. januar 2020