AmCham Slovenija: Popolno zaprtje gospodarstva ni rešitev

Coffee to Connect z obrambnim ministrom Matejem Toninom o pomenu fizične in kibernetske varnosti
Preberite več

"V AmCham Slovenija smo prepričani, da popolno zaprtje gospodarstva ni rešitev, in kot poslovna skupnost vlado pozivamo, naj ne gre v to smer, saj je gospodarska škoda, ki je že nastala v času epidemije, ogromna. Smo za postopno sproščanje dejavnosti ob maksimalni skrbi za varnost in zdravje ljudi. Prav zato še posebej pozivamo k odgovornosti posameznikov, saj nam bo le skupaj uspelo krivuljo obrniti navzdol," je na virtualni kavi Coffee to Connect povedala generalna direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik.

Na zadnji letošnji virtualni kavi Coffee to Connect, kjer smo govorili o pomenu fizične in kibernetske varnosti, smo gostili obrambnega ministra Mateja Tonina, ob njem pa še doc. dr. Blaža Marklja s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, in Uroša Majcna, vodjo SOC programa pri S&T Slovenija in sopredsedujočega AmCham komisiji Ready4DFuture. AmCham delovne komisije so kot prioritete letošnjega in prihodnjega leta definirale zdravje, znanje, varnost in poslovno okolje, v AmCham Slovenija pa ves čas verjamemo v kulturo dialoga ter sodelovanje med državo, gospodarstvom in znanostjo kot edinim načinom za premik družbe naprej.

Kot so povedali sogovorniki na virtualni kavi, ki jo je vodila generalna direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik, je varnost, tako fizična kot kibernetska, za državo izjemno pomembna. Tudi gospodarstvo si želi imeti stabilno politično in varnostno okolje, saj bolj kot je država prepoznana kot varna, več investicij lahko pride v državo in se gospodarstvo lahko vrti. Zato je potrebno vlagati v fizično varnost in v kibernetsko varnost, potrebno je slediti smernicam mednarodne skupnosti in vlagati v analizo tveganj in posledično v ukrepe.

Minister za obrambo Republike Slovenije Matej Tonin je povedal, da je potrebno v državi zadeve razvijati uravnoteženo. "Dileme za zdravstvo ali orožje, ki se zdaj pojavljajo v javnosti, so lažne dileme, saj zaradi investicij v vojsko ni bil prikrajšan noben drug sistem in niso bile manjše nobene druge investicije. Vlada bo vlagala tako v zdravje kot v obrambo," je povedal minister in dodal, da je Slovenija zavezana tudi mednarodni skupnosti in dolžna skrbeti za mir po svetu, v naši širši in bližnji okolici. "Vendar pa, če želimo vojsko imeti, potem rabimo nekaj orožja, sicer to ni vojska, ampak civilna zaščita," je še dodal.

Povedal je, da smo lahko v Sloveniji ponosni na svojo vojsko, njen največji uspeh pa je bil ta, da je obranila našo samostojnost. Je pa naša vojska predvsem obrambno in humanitarno naravnana. Vsakodnevno je aktivna v helikopterski nujni pomoči, prisotna pa je tudi na več kriznih žariščih. "Na Balkanu smo prisotni in zagotavljamo sožitje med Srbi in Kosovci. V Afganistanu naši vojaki zagotavljajo, da imajo ljudje vodo in da afganistanske deklice lahko hodijo v šolo," je povedal Tonin in izpostavil to humanitarno poslanstvo slovenske vojske.

"Tudi v Evropi se izdatki za varnost povečujejo, saj so razmere negotove, še posebej pa se je ta trend pospeševal, ko so bili transatlantski odnosi negotovi. Zato je trend tak, da je potrebno krepiti našo avtonomijo, da ne smemo biti tako odvisni od naših zaveznikov," je povedal Tonin in dodal, da sta v vsaki resni državi policija in vojska tisti, ki imata monopol nad represijo. "Se pa svet spreminja in boji se vse bolj selijo v kibernetski prostor, ki ga je Nato že pred leti označil kot eno od sfer, kjer potekajo boji, zdaj se dodaja še vesolje. Tudi v Natu se zavedamo, da se nove bitke odvijajo v kibernetskem prostoru in ta je tisti, ki lahko paralizira celo državo," je še povedal. Tudi Slovenija je že bila žrtev kibernetskih napadov, ki pa so bili različni in različno močni. "Ima pa Slovenija kritično infrastrukturo, na katero je potrebno paziti in je dojemljiva za kibernetske napade," je še opozoril.

Potreba po zaščiti pred kibernetskimi napadi
Tudi Markelj in Majcen sta opozorila na pomen kibernetske varnosti in težavo pristranskega občutka varnosti, ki prikazuje krhkost družbe v fizičnem in analognem svetu. "Dejstvo, da smo spomladi v veliki večini prešli na delo od doma, je prineslo nove dimenzije varnosti, ki jih prej nismo dobro naslovili, in smo takoj postali bolj ranljivi, kar se je izkazalo tudi v številnih problemih. Tudi v 2. valu se nismo dovolj pripravili na to, saj se nam zdi, da nam se to ne more zgoditi," je povedal Majcen in poudaril, da če se bomo kaj naučili iz trenutnih razmer, je to pomen odpornosti države in vsake posamezne organizacije.

Markelj je povedal, da kar se tiče kibernetske varnosti, je vedno prioriteta človek in uporabnik. "Potrebno se je zavedati, da se število kibernetskih napadov povečuje, zato je to potrebno reševati na vseh področjih. Tudi če kibernetski prostor nima meja, imamo nacionalne meje in kar se dogaja znotraj naših meja, se dotika naših ljudi, in to je potrebno urediti," je povedal profesor. "Ko ljudje premišljujejo o investicijah v kibernetsko varnost, je potrebno vedeti, da ti napadi so. Ljudi je dobro opozoriti, da kibernetski napad ni tako nedolžen, da se lahko zgodi vsakemu posamezniku in podjetju. In ko obravnavamo tveganja, lahko zadeve povežemo s finančnim učinkom. Izpad procesa namreč ni nedolžna zadeva, gospodarske in finančne posledice pa so lahko velike," je še dodal.

Uroš Majcen je ob tem predstavil tri nivoje kibernetskih napadov. Prvi so napadi iz koristoljubja v obliki izsiljevanja s šifriranjem podatkov, drugi nivo napadov, ki je v zadnjem času v izjemnem porastu, je fishing elektronskih sporočil, proti katerim se je težko boriti. Največji problem pa je tisto, kar je skrito v ozadju, to je pa dostop do določenih informacij in kraja intelektualne lastnine. "Mi ljudi ves čas opozarjamo, kako je treba ravnati, a so ljudje v svoji naravi zaupljivi, kar je lahko velika težava," je povedal.