Komisija za zdravstvo in kakovost bivanja

Za vzdržen, dostopen in solidaren zdravstveni sistem
Preberite več

Predsedujoča

Urša Lakner, PFIZER

Človek v središču -

za vzdržen, solidaren in dostopen zdravstveni sistem!

ČLANI KOMISIJE      DOKUMENT O STALIŠČIH 

 

Država kot servis mora v ospredje postaviti državljana in upoštevati vse možnosti, ki so na voljo v tem času. Eno od področij, ki nujno potrebuje reformo, je zdravstveni sistem, pri čemer v ospredje postavljamo dolgoročno dostopnost in kakovost zdravstvene storitve za vse državljane Slovenije. 

 

Ključna področja komisije

1. Vzdržen, solidaren in učinkovit zdravstveni sistem

Zdravstveni sistem naj bo vzdržen, dostopen, solidaren in organiziran tako, da spodbuja sobivanje javnega in zasebnega. Reforma sistema mora biti postopna, vendar pa celovita, transparentna in pravična. Zavzemamo se za rešitve, ki človeka postavljajo v središče obravnave, mu zagotavljajo usklajeno in celovito oskrbo, temelječo na relevantnih in usklajenih kliničnih podatkih.

2. Upravljanje in organizacija zdravstvenega sistema

Upravljanje in organizacijo zdravstvenega sistema je treba optimizirati, vodenje bolnišnic naj bo avtonomno, predlagamo uvajanje pravno-organizacijskih sprememb, ki bodo omogočile uvajanje korporativnega upravljanja in sodobnega vodenja bolnišnic. Podpiramo nadaljevanje razprave o spremembi mreže javnih bolnišnic, in sicer s predlogom specializacije regionalnih bolnišnic in uvajanjem t. i. specialističnih bolnišnic. Kompetence avtonomnega vodenja bolnišnic morajo obsegati tudi pravila korporativnega upravljanja, jasno odgovornost in pooblastila. Transformacija zdravstva mora biti zasnovana na podlagi verodostojnih trenutnih kliničnih in finančno operativnih podatkov ter tudi njihove kratko- in srednjeročne napovedi. Ključno se nam zdi postaviti enotne kazalnike kakovosti in učinkovitosti (KPI) ter vzpostaviti sistem spremljanja KPI-jev na nacionalni ravni. 

3. Financiranje zdravstvenega sistema

Oblikujejo naj se delujoči in preverjeni poslovni modeli, saj je treba zdravstvo obravnavati tudi kot pomembno gospodarsko panogo, ki sicer deluje po neprofitnem modelu (angl. non for profit), a je hkrati kot enakovreden sogovornik povabljeno pri uvajanju sprememb v slovenski zdravstveni sistem. Zavzemamo se za rešitve, ki urejajo financiranje zdravstva z ukrepi, ki ne povečujejo obremenitve gospodarstva in posledično zmanjšujejo konkurenčnost. Z jasnimi epidemiološkimi izhodišči na področju preventivnega javnega zdravstva moramo državljane intenzivneje ozaveščati glede varovanja lastnega zdravja. Poudarjamo pomembnost sprememb načina delovanja zdravstva na trgu.

4. Javno-zasebno partnerstvo v zdravstvu (javno, ne državno)

Komisija se zavzema za sobivanje javnega in zasebnega zdravstva tudi z oblikami javno-zasebnega partnerstva. Zavzemamo za transparenten, prožen in hiter sistem dodeljevanja koncesij vsem tistim, ki v svojih ponudbah zagotavljajo izvajanje zdravstvenih storitev skladno z vsemi standardi kakovosti za varno in učinkovito obravnavo bolnikov.

5. Zdravstvo je gospodarska panoga in priložnost za razvoj Slovenije

Termin »zdravstvena industrija« vključuje več gospodarskih sektorjev, ki povezano delujejo znotraj enega gospodarskega sistema ter zagotavljajo vrsto storitev, metodologij in izdelkov za zdravljenje ter inovativne tehnologije v najširšem smislu tako na področju kurativnega zdravljenja, preventive, javnega zdravstva, rehabilitacije kot tudi paliativne oskrbe. Preglednost javnega in zasebnega zdravstva lahko poleg učinkovitejšega sistema ustvari še več delovnih mest, ki bi prispevala k nadaljnji rasti BDP – podobno kot v Švici, kjer zdravstvena dejavnost v širšem smislu prispeva okoli 13 odstotkov nacionalnega BDP-ja.

6. Prenova zdravstvene infrastrukture

Prenova zdravstvene infrastrukture je močno vezana na evalvacijo učinkovitosti in kakovosti zdravstvenih storitev, hkrati pa podpira suverenost, samostojnost in neposredno odgovornost direktorjev zdravstvenih zavodov. Merjenje kakovosti zdravstvenih storitev in učinkovito vodenje zdravstvenih ustanov sta komplementarna in močno povezana procesa, ki sta ključna, ko govorimo o prenovi zdravstvene infrastrukture. Večja neodvisnost in hkrati odgovornost direktorjev zdravstvenih ustanov ter implementacija javno-zasebnega partnerstva po zgledu drugih držav bi rezultirale v povečano dostopnost zdravstvenih storitev in s tem boljšo obravnavo bolnikov. Hkrati bi Ministrstvo za zdravje RS in drugi deležniki pridobili podatke za razumevanja trendov (organizacijskih, strokovnih, kliničnih) ter temelj za fleksibilno in utemeljeno pravočasno ukrepanje v primeru kriz, kot je pandemija COVID-19.

 

Prihodnost medicine je zdaj

1. Uvajanje inovacij v zdravstvu

Pri uvajanju inovacij in inovativnih modelov (HTA) delovanja predlagamo vzpostavitev neodvisne skupine strokovnjakov, ki bi delovala samostojno, a v soglasju z Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije, Slovenskim društvom medicinskih informatikov (SDMI) in Agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ter se bo povezovala v mednarodno mrežo agencij HTA.

2. Digitalizacija zdravstva, vključno s telemedicino, umetno inteligenco in avtomatizacijo poslovnih procesov v zdravstvu

V situaciji, povezani s COVID-19, smo spoznali, kako pomembno je bolnikom omogočati dostop do njihovih zdravstvenih podatkov (npr. prek mobilnih naprav/tablic) s potrebnimi nasveti za hitrejšo ozdravitev, kontrolo in sploh dostopnost. Digitalne informacijske tehnologije zagotavljajo povečanje učinkovitosti in kakovosti z boljšo integracijo vseh virov zdravljenja in nege bolnika. Omogočajo izvedbo e-zdravja, online informacije, management bolezni, oddaljeno spremljanje in nadzor, storitve telemedicine ter s tem povečujejo doseg omejenih zdravstvenih virov in znanja. S pomočjo umetne inteligence so odločitve zdravnikov pri diagnostiki in zdravljenju kvalitetnejše in podprte z dejstvi, njihovo delo pa je učinkovitejše. S hitrejšo in varnejšo obravnavo bolnikov ustvarjajo boljše kapacitete zaradi učinkovitejših procesov in ohranjajo nadzor nad stroški. Telemedicina je pomemben komplementaren sistem, ki omogoča dostop do ustreznih in pravočasnih informacij za zagotavljanje optimalne oskrbe.

3. Personalizirana medicina

Personalizirana medicina je koncept prave oskrbe za pravega bolnika ob pravem času. Ta koncept gradi na paradigmi, ki se odmika od pristopa, da eno zdravljenje ustreza vsem. Tradicionalno personalizirana medicina pomeni diagnostične metode, s katerimi prepoznamo značilnosti bolezni pri posameznem bolniku in na drugi strani tarčna zdravila, ki usmerjeno delujejo na prepoznane spremembe na nivoju molekularnih značilnosti posameznika in si na tak način zagotovijo boljše rezultate za posameznega bolnika. Z zbiranjem, napredno analitiko in povezovanjem zdravstvenih podatkov, razvojem digitalnih orodij, ki povezujejo bolnika in zdravnika, omogočimo optimalno izbiro zdravljenja posameznika, spremljanje posameznikove bolezni in prilagajanje zdravljenja za optimalne rezultate.

Zdravstvo v kritičnih situacijah

Pričakovanja vseh deležnikov zdravstvenega sistema – od bolnikov, izvajalcev storitev do plačnikov – so upravičeno vedno višja. Pozornost ne sme biti usmerjena samo na število opravljenih storitev, temveč tudi na njihovo učinkovitost in kakovost ter na zadovoljstvo bolnikov in zaposlenih v zdravstvu. Pandemija COVID-19 je pokazala, kako pomembna je transformacija organizacije dela in procesov v zdravstvu. Ta situacija je pokazala veliko dobre volje in požrtvovalnosti vsega medicinskega osebja, hkrati pa nam je tudi odkrila ozka grla v procesih, ki jih moramo ustrezno učinkovito obvladovati zato, da podpremo vse: zdravnike, osebje in bolnike. Pomembno je, da se zdravstveni sistem odpre za nove organizacijske pristope, tako imenovane pristope »harm reduction«, uvajanje inovacij in digitalnih orodij, ki pomagajo pri dostopnosti in učinkovitosti diagnostike ter posegov in zdravljenja. 

 

Zavzemamo se za to, da je zdravstvo obravnavano kot pomembna gospodarska panoga in je enakovreden sogovornik pri uvajanju sprememb v slovenski zdravstveni sistem.

Preberite tudi:

 

Andrej Črepinšek, IBM SLOVENIJA