Naj davčna reforma spodbuja k vlaganju v delnice, sklade in slovenska podjetja, le tako bodo ljudje povečali svoje premoženje in varnost

Odziv AmCham Finančne komisije na davčno reformo
Preberite več

AmCham Finančna komisija, ki deluje v okviru AmCham Slovenija, je podala svoj pogled na napovedano davčno reformo. Pozdravljajo višje neto plače in delno razbremenitev stroškov dela,  hkrati pa si želijo, da bi z davčno reformo naredili še korak več za ohranjanje delovnih mest z najvišjo dodano vrednostjo. Opozarjajo pa, da so nekateri predlagani ukrepi nestimulativni tako za investitorje in podjetja, kakor tudi za posameznike in njihova vlaganja.

AmCham Finančna komisija je pozdravila napovedane ukrepe davčne reforme, ki bodo omogočili višje neto plače za vse, saj se zavedajo, da so najpomembnejši za uspešnost podjetij ljudje, in nujnosti njihovega ustreznega nagrajevanja. Pozdravili so razbremenitev obremenitev plač z razširitvijo dohodninskih razredov in dvigom splošne olajšave. Prav tako so pozdravili nižje obdavčitve regresa in nagrad za poslovno uspešnost. Opozorili pa so, da imata oba ukrepa zaradi nekaterih določil (izplačilo na isti dan, enako za vse, ne glede na zavzetost) omejitve in sta s tem težje izvedljiva v praksi.

V AmCham Finančni komisiji se zavzemajo, da bi v Sloveniji pridobili in ohranili delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, saj prinašajo številne multiplikatorje, prav zato spodbujajo k ponovnemu razmisleku za ukinitev zgornjega razreda, tj. 50-odstotnega obdavčenja prejemkov posameznikov z dohodnino, ki je bil izvorno uveden kot začasni krizni ukrep. Odločnejši korak, ki bi razbremenjeval tudi plače vrhunskih razvojnih kadrov, kot so razvojni inženirji in vodstveni delavci, bi bil nujen. Gre namreč za kadre, ki bodo Sloveniji tudi v prihodnosti celotnemu gospodarstvu prinašali priložnosti in koristi. Ohranitev 50-odstotnega razreda daje, nasprotno, signal, da Slovenija ni okolje za najbolj sposobne ljudi, saj jih delodajalec zaradi previsokih dajatev ne more primerno nagraditi, s tem jih je veliko težje privabiti ali zadržati v Sloveniji.

Prav tako si v Finančni komisiji želijo korake v smeri povečevanja konkurenčnosti slovenskega gospodarskega okolja, kot je uvedba razvojne kapice, ki predstavlja določitev maksimalne meje za plačilo prispevkov. Iz primerjalnih analiz je razvidno, da delavec v Sloveniji ne glede na višino letnega bruto dohodka prejme v odstotkih najnižji neto prejemek, pri čemer je ta razlika najbolj občutna pri višjih bruto dohodkih. V državah, kjer poznajo sistem razvojne kapice, delavec kljub progresivni obdavčitvi lahko prejme višji neto tudi pri višjem bruto prihodku. Pri tem ne smemo pozabiti, da imamo v Sloveniji s kapico omejene socialne pravice –višina pokojine in porodniškega nadomestila, zato bi bilo primerno, da so omejene tudi obveznosti, to so vplačila oz. prispevki nad določeno mejo.

Zaskrbljeni pa so glede obdavčitev dohodkov iz kapitala, saj menimo, da gredo v napačno smer. Ukrepi so nestimulativni ne le za investitorje in podjetja, temveč tudi za posameznike in njihova vlaganja, pri čemer velja opozoriti, da smo v Sloveniji primerjalno z drugimi evropskimi državami pri slednjem že tako ali tako manj uspešni.

Želijo si, da bi tudi z davčnimi spodbudami dosegli, da bi ljudje več vlagali v delnice in sklade, in seveda tudi v slovenska podjetja. S tem bi povečevali svoje premoženje, si zagotavljali varno prihodnost, imeli pa bi tudi večji vpliv na soupravljanje podjetij  in bili soudeleženi pri dobičku.

Slovenija je ena od držav, kjer je prihrankov primerjalno največ v depozitih, s tem pa je žal osiromašen slovenski kapitalski trg. Razviti trg kapitala namreč razširja možnosti financiranja podjetij in preko zniževanja stroškov kapitala pozitivno vpliva na gospodarstvo. Zaradi povišane 30-odstotne obdavčitve dobička iz kapitala bodo ljudje še manj vlagali v delnice in sklade. Ukrep dviga cedularne obdavčitve iz 25 na 30 odstotkov in še dodatna sprememba, da po 20 letih obdavčitev ni 0-odstotna, ampak minimalno 15-odstotna, bosta imela dodatne negativne učinke na kapitalski trg v Sloveniji.

To je občutna sprememba, ki lahko že letos sproži večjo prodajo delnic in deležev slovenskih podjetij in znižanje njihove vrednosti. Zagotovo to ni pozitivno za sistem, saj seje nestabilnost. Je tudi signal, da v Sloveniji ne spodbujamo vlaganj, solastništev in soupravljanj podjetij. Menijo, da so tovrstne spremembe nepravične, saj močno spreminjajo predpostavke, pod katerimi je nekdo investiral svoje prihranke. Tisti, ki imajo deleže v podjetjih v lasti že več let, pogosto gre za upokojence podjetij, so v dobri veri te deleže obdržali tudi zaradi določila, da bo po 20 letih obdavčitev padla na nič, prav tako pa jim dividende prinašajo varnost. S tem ukrepom se zmanjšuje predvidljivost in je po mnenju Finančne komisije predmet ustavnega spora. 

Prav tako bi veljalo stimulirati podjetja, da bi več nagrajevala v opcijah ali delnicah, s ciljem povečanja premoženja in ljudi, ki bodo le tako sebi in svojim družinam zagotovili varno prihodnost ter imeli večji vpliv na upravljanje s podjetji in participirali pri delitvi dobička.